Mestna občina Slovenj Gradec pirotehničnega ognjemeta ne organizira že več kot desetletje, kot je sporočil njen predstavnik pa njegovo opustitev pozdravljajo tudi občani. Že nekaj let ga prav tako ne pripravlja Mestna občina Nova Gorica, ki bo letos ob vstopu v novo leto svetlobne učinke pričarala z digitalnim ognjemetom na fasadi Hitovega hotela Perla.

Vrsto let se ognjemetu odpoveduje tudi Mestna občina Kranj, ki bo praznično vzdušje letos pričarala z razgradljivimi papirnatimi konfeti, drugič pa ga ne bo imela Mestna občina Velenje, ki bo sredstva v višini 5000 evrov raje kot za ognjemet namenila Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske. Varčevalne in okoljevarstvene ukrepe pozdravljajo tudi Mestne občine Celje, Velenje, Novo Mesto in Maribor, tudi te letos ne bodo organizirale pirotehničnega spektakla.

Kljub opustitvi organizacije pirotehničnega ognjemeta v Velenju, Celju in Novem Mestu ne opažajo porasta uporabe pirotehničnih sredstev med posamezniki. Večjo ozaveščenost o njihovih škodljivih učinkih opaža občina Nova Gorica, kjer naj bi se uporaba pirotehničnih sredstev v zadnjem mesecu leta sicer znižala, a naj bi bila njihova uporaba predvsem v prvih urah novega leta še vedno izjemno visoka.

Tradicionalen ognjemet pa bodo letos še vedno organizirale Mestne občine Ljubljana, Koper, Ptuj in Murska Sobota. Da bo prestop v novo leto kar se da ekološki, bodo v prestolnici uporabili izstrelke v skladu z evropsko zakonodajo, ki so sestavljeni izključno iz papirja in drugih razgradljivih materialov. Za petminutni ognjemet z grajskega griča bo občina odštela 3650 evrov.

Ker je ognjemet ob koncu leta sestavni del ponudbe občine, bodo z njegovo tradicijo letos nadaljevali tudi v Kopru in na Ptuju, zanj bosta obe občini odšteli vsaka po 5000 evrov. Murska Sobota bo letos za petminutni ognjemet namenila okoli 2000 evrov, v prihodnjih letih pa ga utegne nadomestiti s svetlobnimi efekti laserjev.

Med priljubljenimi slovenskimi turističnimi kraji se je ognjemetu letos ponovno odpovedala občina Bovec, z njegovo tradicijo pa bodo nadaljevali v Portorožu in na Bledu.

Agencija RS za okolje (ARSO) je že konec oktobra pozvala vse slovenske občine, naj se ob najdaljši noči v letu odpovedo izvedbi ognjemetov in uporabi druge pirotehnike. Njihova uporaba namreč med drugim zastruplja ozračje z delci in povzroča kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal. Če ni padavin, lahko škodljivi delci v zraku lebdijo več kot teden dni, tudi ko se že posedejo, pa se lahko zaradi cestnega prometa ali vetra vrnejo v ozračje. Delci se ob dežju sperejo iz ozračja in tal ter tako onesnažijo še površinske vode in podtalnico. Izpostavljenost onesnaženim delcem lahko povzroči težji astmatični napad, delci, ki vsebujejo kovine, pa zdravstvene preglavice dihal povzročajo tudi pri sicer zdravih ljudeh.