Koroška deželna ustava prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na Koroškem, dodatek, da bi bila slovenščina drugi deželni jezik, pa ni bil mogoč, s tiskovne konference predstavnikov koroških koalicijskih strank poroča avstrijska radiotelevizija ORF. Na Koroškem je bilo od februarja več zapletov pri tem, ali naj bo nemščina v ustavo zapisana kot deželni jezik. Koroški Slovenci so predlagali, da naj bo tudi slovenščina priznana za deželni jezik vsaj na jugu Koroške, na njihovem tradicionalnem naselitvenem območju. Ni šlo, pa čeprav je deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) v Ljubljani zunanjemu ministru Karlu Erjavcu ter predsedniku Borutu Pahorju na obisku v Celovcu vzbujal upanje, da se bo kompromis našel. Za manjšino sporna nemščina kot edini deželni jezik je tako v ustavi ostala. Znani celovški odvetnik Rudi Vouk si je ob pomoči slovenskih krovnih organizacij, predvsem Narodnega sveta koroških Slovencev, zelo prizadeval spremeniti omenjeno ekskluzivnost nemščine. Za Večer je povedal: "Koalicijski partnerji so že dan prej, kot je bilo predvideno, objavili spremenjeni predlog ustave. Niso počakali skupnega stališča slovenskih organizacij. Že stil je torej slab. Je še nekaj upanja, da bi naš predlog v debati v deželnem zboru upoštevali. Če pa bo besedilo ostalo, kot je bilo predstavljeno, je treba v manjšini to verzijo odkloniti. Formulacija o nemščini je sicer po novem malo omiljena. K temu, da je nemščina deželni jezik, je dodano, da to pomeni jezik zakonodaje, in če ni v zveznih zakonih predvideno drugače, tudi izvršilne oblasti. To pa ni dovolj, saj dežela ureja več področij, recimo dvojezične vrtce, dvojezično glasbeno in kmetijsko šolstvo ter podobno." V tem vidi Vouk nevarnost za omejevanje slovenščine na avstrijskem Koroškem. Kot so še zapisali na spletni strani ORF, je sprejetje nove deželne ustave le še formalnost. Deželni zbor naj bi 144 strani obsegajoči dokument potrdil 1. junija. Na tiskovni konferenci v Celovcu so govorili predstavniki koalicijs