Država, nemške zvezne dežele, občine in socialne blagajne so v prvem polletju imele za 18,5 milijarde evrov več prihodkov, kot pa so znašali njihovi izdatki. To pomeni preseže v višini 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), so sporočili iz statističnega urada v Wiesbadnu.
Za mesece od januarja do junija statistiki niso še nikoli doslej izračunali tako visokega presežka. V drugem polletju pa je bil presežek doslej višji le leta 2000, ko je dražba frekvenc za mobilno telefonijo UMTS omogočila javnim blagajnam več milijard evrov izrednih prihodkov.
V letošnjem prvem polletju so davki in socialni prispevki polnili blagajne največjega evropskega gospodarstva zahvaljujoč ugodnemu stanju na trgu dela ter stabilni konjunkturi. Poleg tega je nemški proračun koval dobičke na račun politike nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke. Zdaj si namreč država lahko veliko bolj poceni izposoja denar kot v preteklosti.
Sredi junija se je celo prvič v zgodovini Nemčije zgodilo, da je donos na desetletne nemške obveznice zdrsnil v negativno območje. Država se je tako lahko zadolževala na dolgi rok in za to celo zaračunala denar, namesto da bi plačevala obresti. Izdatki za obresti so se tako v prvem polletju zmanjšali za 13,8 odstotka.
Nemčija se je tako vnovič močno oddaljila od zgornje meje zadolžitve, ki jo dopušča pakt stabilnosti in rasti. Ta dopušča primanjkljaj le v višini treh odstotkov BDP. Nazadnje je Nemčija to mejo presegla leta 2010 s 4,2-odstotnim primanjkljajem v celem letu.
Po zelo spodbudnem začetku leta se je sicer gospodarska rast v letošnjem drugem četrtletju nekoliko upočasnila. Med aprilom in junijem se je obseg BDP v primerjavi s prvim četrtletjem povečal za 0,4 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 0,7-odstotna.
Nemško gospodarsko rast poganja predvsem izvoz, ki pa zaradi poslabšanja napovedi za svetovno gospodarstvo izgublja zagon. Kljub temu je Nemčija od aprila in junija še vedno izvozila za 1,2 odstotka več blaga in storitev kot v enakem obdobju lani. Po drugi strani se je uvoz nekoliko zmanjšal.
H gospodarski rasti prispevajo tudi izdatki države, med drugim za namestitev in integracijo več stotisočev beguncev, kot tudi pripravljenost potrošnikov za nakupe. Nekoliko pa jo je zavrlo zmanjšanje gradbenih investicij ter naložb podjetij v stroje in opremo.
Ekonomisti pričakujejo, da bo Nemčija kljub odločitvi Britancev za izstop iz EU, poslabšanju napovedi za svetovno gospodarstvo ter krizam vsenaokrog po svetu za zdaj še ostala na poti rasti. Spodbujali jo bodo predvsem impulzi iz tujine. Poleg tega sta stopnji brezposelnosti in inflacije nizki, potrošniki pa so pripravljeni zapravljati.
