Že leta opozarjamo, da gre za nacionalni program kulture,” je na dve črki – en predlog, ki pa je ključnega pomena, saj nakazuje, da se kulturi nekaj podeljuje – opozoril predsednik društva pisateljev, Ivo Svetina. Konec avgusta je minister za kulturo Tone Peršak predstavil dokument o smeri razvoja kulturne krajine za naslednjih osem let, ki bo v javni razpravi do konca septembra. A je že včeraj, tik po kolegiju direktorjev slovenskih gledališč, Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana, poudaril, da se velja vprašati in poiskati odgovor, kako pripraviti boljši dokument, in ali bi bilo res kaj narobe, če se do 1. januarja ne bi sprejelo novega nacionalnega programa kulture. V javnih kulturnih zavodih namreč opozarjajo, da predlagana različica odpira nove podlage za ustvarjanje napetosti med različnimi kulturnimi ustvarjalci. To pa bi bilo izrazito škodljivo, je prepričan direktor Lutkovnega gledališča. “Gre za zgrešeno razdvajanje med javnim in nevladnim sektorjem. Dokument ministrstva le povečuje tekmovalnost in ustvarja okolje, v katerem bomo žrli drug drugega. To ni primerno,” pravi Uroš Korenčan. Kultura je prostor sodelovanja Na neprimeren poskus decentralizacije, ki hkrati uvaja zahteve po večji komercializaciji in le tržni naravnanosti kulturnega ustvarjanja, opozarjajo tudi v Zvezi kulturnih društev Slovenije. “Pomen ljubiteljske kulture se neprimerno zožuje. Predstavlja se jo le kot pripravljalnico za profesionalce ali za oblikovanje novih nevladnih kulturnih društev, kar je v celoti zgrešeno,” je opozorila Mija Aleš. Medtem ko pozdravljajo, da dokument sistematično pripoznava zamejska kulturna društva, se hkrati bojijo, da se bodo z uresničevanjem trenutno predlaganega dokumenta le še povečale razlike med vzhodom in zahodom Slovenije. V društvu Asociacija pravijo, da dokument identificira nekatere prave probleme – a ne ponuja ne pravih rešitev, manjkajo tudi jasni cilji in kazalniki. To je še posebno problematično, saj se že vrsto let na minis
