Do 5. aprila bodo na zgornjem hodniku mariborskega kino centra Kolosej na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika, fotografa in urednika fotografije pri National Geographic Slovenija Arneja Hodaliča, ki je s soavtorico in fotografinjo Katjo Bidovec ustvaril fotografske portrete izginjajočih ljudstev Etiopije. “Osnovna ideja je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogoča ponovljivo osvetlitev studijske kakovosti, ne glede na položaj sonca in razpoložljivo svetlobo. Projekt je neke vrste poklon ikoničnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa. Delal sem v sodelovanju s kolegico in z nadarjeno studijsko fotografinjo Katjo Bidovec,” je na sinočnjem odprtju razstave izpostavil Arne Hodalič. Želela sta ustvariti učinek, kot da bi bile fotografije posnete v pravem fotografskem studiu, čeprav je bilo fotografiranje izvedeno na zelo oddaljenih in težko dostopnih območjih ter v zelo težkih razmerah. “Ni šlo za nobeno maškarado. Ljudi smo fotografirali takšni kot so. Ničesar nismo dodajali ali odstranili,” je povedala fotografinja, ki je na terenu opravljala “casting”, torej se pogajala, prepričevala posameznike, da bi se fotografirali. Kar velikokrat ni bila enostavna naloga. Že priti v te odročne kraje je bil velik podvig, tveganje, da se z njuno drago opremo kaj zgodi, veliko, ko so premagovali potoke, blatne terene … Ljudstva, ki živijo ob vzhodnem in zahodnem bregu reke Omo so še zelo prvinski, še vedno živijo kot pred stoletji. Kaže, da tja misionarji niso zahajali, da bi s tem nanje tudi vplivali ali jih spreminjali, sklepa Hodalič. A vendar te skupine in njihova kultura postopoma izginjajo to pa zaradi obsežnega namakanja in projektov hidroelektrarn vzdolž reke Omo. Zato njuno delo ni le fotografski projekt, ampak tudi sociološki in antropološki prispevek prihodnjim generacijam. “Morda bo to čez sto let edini dokument plemena Kara, ki jih je le še kakšnih 2000,” še pravi fotograf. S postprodukcijo in načinom izdelave so na fotografijah
