Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) namreč opravljajo raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA, s katero želijo povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Hočevar Grom z NIJZ, je pandemska izčrpanost naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan.
Raziskava po njenih besedah daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge države, zato bodo podatki mednarodno primerljivi.
V tokratnem, šestem delu raziskave, je velika večina anketirancev navajala, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (94,3 odstotka), izogibanje obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (92,3 odstotka), ter vzdrževanje razdalje v javnosti (86,5 odstotka). Le okoli 60 odstotkov pa jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin.
Februarja pa so anketirance spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe oziroma njihovo sprostitev, ko smo prešli v oranžno fazo sproščanja ukrepov. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja, in sicer 88,8-odstotno. Ta prepoved je po besedah Hočevar Gromove že po prejšnjih raziskavah precej motila.
Med veljavnimi ukrepi pa anketirance najbolj moti omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le 31,4 odstotka vprašanih.
Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci. Najmanjše pa verske institucije, ministrstvo za zdravje in policija.
Da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije, meni 68 odstotkov anketirancev. Cepiti se namerava 55,2 odstotka vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični v primerjavi s starejšimi.
Njihova odločitev o cepljenju pa bo odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika.
Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja glede življenjskega sloga vprašanih. Skoraj polovica (45,4 odstotka) je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, kar 34 odstotkov pa se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi težav, ki niso povezane s covidom-19. Hočevar Gromova zato v prihodnje pričakuje poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.
V šestem delu raziskave so tudi zaznali, da ima 21,5 odstotka anketirancev težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let (31,9 odstotka). To je po besedah Hočevar Gromove v skladu z napovedjo, da virus najbolj prizadene starejše, ukrepi za njegovo omejevanje pa mlajše.
To ugotovitev potrjujejo tudi odgovori na vprašanje o finančni situaciji. Da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 25,3 odstotka vprašanih. Največje poslabšanje (35,3 odstotka) ocenjuje najmlajša skupina anketiranih, od 18 do 29 let.
