Začudenje, neprijetno presenečenje, nato pa mesece boja z uradniškimi mlini je Angeli Medved prineslo spoznanje, da ni več lastnica dela zemljišča, ki ji je nekoč pripadalo, nato pa jo je država, kot še mnogo drugih ob Limbuški cesti, razlastila. Pred pol stoletja! Po mesecih uradniških dopisovanj je zdaj jasno, da možnost za odkup nekoč že lastniškega dela zemljišč je, a pod kakšnimi pogoji, stanovalci ob Limbuški še ne vedo. Da je šlo za razlastninjenje ali ekspropriacijo (tujka, z razumevanjem katere imajo po besedah Medvedove težave tudi številni predstavniki občinskih in državnih uradnih služb), je Angela Medved, ki ima s sinom in snaho avtomehanično delavnico, izvedela šele, ko so želeli med gradnjo prizidka k delavnici urediti tudi izvoz z dvorišča na Limbuško cesto. A soglasja niso mogli dobiti, ker so ugotovili, da so delno že na državnem zemljišču, je dejala Brigita Motaln, snaha Medvedove. V očitno že pred pol stoletja nastali situaciji jim sedaj ne pomaga niti izvirnik še v nemškem jeziku zapisane kupoprodajne pogodbe, "kaufvertrag", kot ga rada poimenuje. Koliko je državnega, se ne ve Medvedovi so torej najprej ugotovili, da si je del njihovega zemljišča (in del zemljišč njihovih sosedov) za gradnjo ceste prilastila država, a koliko je še njihovega in koliko državnega, tega še vedno ne vedo. "Saj sploh ni mejnikov!" je ogorčena Angela Medved, ki po prvem obisku s strani države napotenega geodeta zdaj v pločniku pokaže le en mejnik. Ker geodet, ki se je po nalogu državne direkcije za infrastrukturo v Mariboru pripeljal iz Celja, ni imel podatkov o točni izmeri državnega in zasebnega zemljišča, je svoj drugi obisk napovedal za sredino avgusta. "Smo se pa z ograjo leta 2004, ko so obnavljali cesto in pločnike," že pomaknili za 70 centimetrov proti notranjosti parcele. To sem jim že dala," dodaja Medvedova. Ki je po mesecih dopisovanj najprej z občinskimi strukturami, nato pa z državnimi dobila potrditev, da Mestna občina Maribor v prihodnosti ne načrtuje d