Hrvaško ministrstvo za finance je plačilo NLB že v ponedeljek potrdilo ameriški agenciji Bloomberg. Za STA niso želeli pojasniti, za katera dva pravnomočna primera gre in koliko denarja je bilo nakazanega.
Povedali so, da se je potrebno za vse podrobnosti obrniti na stranke v postopkih, torej LB, NLB, Privredno banko Zagreb (PBZ) ali Zagrebačko banko (Zaba). Te zaenkrat ne želijo komentirati postopkov, ki že skoraj četrt stoletja potekajo na hrvaških sodiščih.
Tudi od slovenskih institucij še vedno ni nobenih podrobnejših pojasnil glede informacij, ki so sicer v javnost prišle minuli četrtek.
Vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB naj bi bilo glede na dolgoletno politiko Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa vendarle ni ustavila sodnih postopkov proti LB in NLB. Da je NLB plačala zahtevke iz teh sodb, bi to sedaj lahko pomenilo presedan v reševanju tega vprašanja.
Slovensko finančno ministrstvo sicer zagotavlja, da Slovenija vztraja, da je “vprašanje prenesenih deviznih vlog nasledstveno vprašanje in se mora reševati v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva”.
Poudarili so še, da “Hrvaška ne spoštuje mednarodnopravnih zavez, ker nadaljevanje sodnih postopkov o prenesenih deviznih vlogah predstavlja ponovno kršitev memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali marca 2013 v Mokricah”. Podpisala sta ga tedanja predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović.
Omenjene tožbe v imenu in za račun hrvaške države vodita Zaba in PBZ. Skupno gre za 15 postopkov, zahtevani zneski pa po ocenah NLB znašajo skupno približno 172,2 milijona evrov glavnice, znesek obresti pa že presega glavnico.
NLB nasprotuje tem zahtevkom, vendar so bile glede na to poročilo pravnomočne najmanj tri sodbe, od tega dve neugodni za NLB, ena pa zaenkrat ugodno. V enem primeru naj bi bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa NLB pri hrvaški banki, v drugem primeru pa naj bi NLB znesek plačala sama. V prvem primeru naj bi šlo za vsoto nekaj sto evrov, medtem ko je v drugem zahtevani znesek glavnice znašal 492.000 evrov, skupaj z obrestmi in ostalimi stroški pa bi lahko narasel celo na milijon in pol.
Neuradno naj bi banka potem januarja letos dobila še eno negativno sodbo, stala pa jo bo pol milijona evrov, je v torek poročal časnik Dnevnik.
