NLB: Zaradi državnega cincanja nekaterim prekipelo

NLB: Zaradi državnega cincanja nekaterim prekipelo

Titan je bil v nadzorni svet Nove Ljubljanske banke imenovan na skupščini delničarjev avgusta lani, potem ko so kot nadzorniki odstopili Anton Ribnikar, Anton Macuh in Janko Gedrih. Takrat so bili skupaj s Titanom kot novi nadzorniki imenovani še Alexander Bayr, David Kastelic in David Eric Simon. Kot pravi, se je za odstop odločil glede na razmerje med vloženim delom in časom, ki ju je funkcija zahtevala, in na drugi strani koristmi, ki jih je od tega imel. K njegovi odločitvi je prispevala tudi neodločnost države pri nameri, da še letos do konca izpelje postopek privatizacije NLB. »Ves čas se glede tega spreminjajo načrti, zato sem se odločil, da pri tem več ne bom sodeloval.« Titan je sicer večji del kariere deloval v Klirinško-depotni družbi, vodi tudi družbo za pravno svetovanje Licet, pred kratkim pa se je podal še v odvetniške vode, in sicer v okviru ljubljanske odvetniške pisarne Lamut. Na vprašanje, ali so bila med člani nadzornega sveta različna mnenja glede postopka privatizacije, pravi: »Nadzorni svet je ves čas enotno podpiral lastnika v tem procesu.« Kot je znano, je NLB v fazi privatizacije po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO). Postopek, v katerem bi država prodala 75 odstotkov minus eno delnico NLB, bi moral biti zaradi zavez, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji, končan do konca letošnjega leta, vendar se je vlada pred kratkim odločila, da Evropsko komisijo zaprosi za odlog oziroma za postopno prodajo banke, polovico naj bi tako prodali v letošnjem letu, preostali delež pa do konca leta 2018.

Titan je bil v nadzorni svet Nove Ljubljanske banke imenovan na skupščini delničarjev avgusta lani, potem ko so kot nadzorniki odstopili Anton Ribnikar, Anton Macuh in Janko Gedrih. Takrat so bili skupaj s Titanom kot novi nadzorniki imenovani še Alexander Bayr, David Kastelic in David Eric Simon. Kot pravi, se je za odstop odločil glede na razmerje med vloženim delom in časom, ki ju je funkcija zahtevala, in na drugi strani koristmi, ki jih je od tega imel. K njegovi odločitvi je prispevala tudi neodločnost države pri nameri, da še letos do konca izpelje postopek privatizacije NLB. »Ves čas se glede tega spreminjajo načrti, zato sem se odločil, da pri tem več ne bom sodeloval.« Titan je sicer večji del kariere deloval v Klirinško-depotni družbi, vodi tudi družbo za pravno svetovanje Licet, pred kratkim pa se je podal še v odvetniške vode, in sicer v okviru ljubljanske odvetniške pisarne Lamut. Na vprašanje, ali so bila med člani nadzornega sveta različna mnenja glede postopka privatizacije, pravi: »Nadzorni svet je ves čas enotno podpiral lastnika v tem procesu.« Kot je znano, je NLB v fazi privatizacije po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO). Postopek, v katerem bi država prodala 75 odstotkov minus eno delnico NLB, bi moral biti zaradi zavez, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji, končan do konca letošnjega leta, vendar se je vlada pred kratkim odločila, da Evropsko komisijo zaprosi za odlog oziroma za postopno prodajo banke, polovico naj bi tako prodali v letošnjem letu, preostali delež pa do konca leta 2018.

Scroll to top
Skip to content