Kot je v utemeljitvi poudarila predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, je Svetovni program za hrano največja humanitarna organizacija, ki se ukvarja z vprašanjem lakote in spodbuja varnost hrane. Lani je WFP zagotovil pomoč skoraj stotim milijonom ljudi v 88 državah, ki so žrtve lakote in pomanjkanja varnosti hrane.

Reiss-Andersenova je še opozorila, da se trendi glede lakote v zadnjih letih slabšajo. “Leta 2019 je zaradi akutne lakote v svetu trpelo 135 milijonov ljudi, kar je največ v več letih. Najbolj se je to število povečalo zaradi vojn in oboroženih konfliktov,” je poudarila.

Opozorila je še, da je pandemija koronavirusne bolezni pripomogla k naraščanju števila žrtev lakote v svetu. V državah, kot so Jemen, DR Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso se je zaradi kombinacije oboroženega konflikta in pandemije število ljudi, ki živijo na robu lakote, dramatično povečalo.

WFP je po navedbah Nobelovega odbora v pandemiji še okrepil svoje delovanje. “Dokler ni cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu,” je poudarila Reiss-Andersenova.

WFP je bil ustanovljen leta 1961, njegovo poslanstvo pa je zadostiti svetovnim potrebam po hrani, spodbujati gospodarski razvoj in dosegati socialno ravnotežje v nerazvitih državah. Pomoči WFP so najpogosteje deležne žrtve naravnih nesreč, razseljeni, prebivalstvo, ki trpi za lakoto, ter ženske kot žrtve nasilja. Pri aktivnostih v boju proti globalnim problemom lakote in revščine sodeluje WFP z vladami posamezni držav, s sistemom v okviru Združenih narodov, s podjetji in z nevladnimi organizacijami.

Norveški Nobelov odbor, ki izbira prejemnika prestižne Nobelove nagrade za mir, je letos od posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od podelitve prve nagrade leta 1901.