"Tukaj sem, tukaj sem," nam je potrdil svojo novo "misijo", ko smo ga danes poklicali. Slovenska pravniška avtoriteta dr. Boštjan M. Zupančič, do konca pomladi naš prvi sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice - skoraj dve desetletji je bil v Strasbourgu -, še prej sodnik slovenskega ustavnega sodišča in profesor praktik, je poslej svetovalec pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Ukvarjal se bo v prvi vrsti s tereni, ki jih sijajno pozna, to pa so strasbourške (ob)sodbe. In tu se Slovenija ne odreže dobro. Pri vrhu ESČP-statistike obsodb je zaradi prepočasnega sojenja, tudi primer Šilih (več kot dvajsetletno iskanje pravice za umrlega otroka) navsezadnje sodi sem in naj bi Klemenčičevemu ministrstvu bil pilotni, da neskončni postopki ne bi bili še slovenska pravna prihodnost. Ministrova kadrovska okrepitev ni nenavadna, pravnika Zupančičevega kalibra bi si želel vsak pametni. Tudi dolgo že vesta drug za drugega in dr. Boštjan M. Zupančič je osebno podprl Klemenčiča, priporočil ga je takratnemu predsedniku republike dr. Danilu Türku za predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Današnji minister je imel potem na tem položaju tako rekoč plebiscitarno podporo državljanov. Po BMZ-ju, kakor ga že skoraj ponarodelo kličejo, je sodnik iz Slovenije na ESČP do odhoda v Francijo odvetnik z najodmevnejšimi primeri dr. Marko Bošnjak. Če bi bilo po Zupančičevem, bi sodniki ESČP in prav tako naši ustavni sodniki imeli dosmrtni mandat. Zaradi izkušenj, modrosti, poznavanja prakse, ker je treba o istovrstnih rečeh istovrstno odločiti, to terja pravna predvidljivost ... Svet