Na tajnem glasovanju v Strasbourgu je von der Leynovo podprlo 383 evropskih poslancev, 327 jih je bilo proti, 22 vzdržanih. Ena glasovnica je bila neveljavna, skupno je glasovalo 733 poslancev.
Nemka bo tako 1. novembra nasledila Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja.
“Zelo sem počaščena,” je po objavi izidov glasovanja pred poslanci dejala von der Leynova. “Zaupanje, ki ste mi ga izkazali, je zaupanje v Evropo, ki se je pripravljena boriti za prihodnost,” je dodala. Povedala je še, da je pred njo velika odgovornost in da se njeno delo začenja zdaj. Poslance pa je pozvala h konstruktivnemu sodelovanju v prizadevanjih za močno Evropo.
Za izvolitev je potrebovala absolutno večino glasov, kar je v tokratnem primeru 374, ker štirje od skupno 751 poslancev niso prevzeli mandatov. Juncker je bil pred petimi leti izvoljen s 422 glasovi.
Tokrat je šlo bolj na tesno in vse do konca je bilo napeto, saj ni bilo jasno, ali bo nemški obrambni ministrici, ki so jo pred dvema tednoma za kandidatko za predsednico Evropske komisije izbrali voditelji držav članic, v parlamentu uspelo zbrati zadostno podporo.
Kandidatka se je v zadnjih dneh predstavila vsem političnim skupinam in se posvetovala z njimi, danes pa je evropske poslance skušala prepričati še v štiriurni dopoldanski razpravi, v kateri je predstavila usmeritve svojega petletnega mandata. V govoru je med drugim obljubila odločnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam, večjo socialno pravičnost, pošteno obdavčitev multinacionalk ter ukrepe za otroke in mlade.
Že dopoldne je bilo jasno, da jo bodo podprli v njeni Evropski ljudski stranki (EPP) in liberalci (RE), medtem ko zelenih, levice in skrajne desnice ni prepričala. Konservativci (ECR) ter socialisti in demokrati (S&D) so se o podpori odločali še popoldne tik pred glasovanjem. Kaže, da so jeziček na tehtnici prevesili socialisti, iz vrst katerih se je tik pred glasovanjem izvedelo, da jo večina poslancev te skupine podpira.
“V demokraciji je večina večina,” je na prvi novinarski konferenci po izvolitvi odgovorila na pripombo novinarja, da je bila izvoljena s tesno večino le devetih glasov. Priznala pa je, da je bilo večino težko dobiti.
Dejala je, da v prihodnjih petih letih želi iz Evrope narediti “podnebju prijazno celino”, ki bo služila ljudem, bo gospodarsko močna, digitalna in bo temeljila na vladavini prava z živahno demokracijo. “Želim združiti Evropo in jo popeljati naprej,” je še sporočila.
Kot enega prvih izzivov je omenila oblikovanje predane komisarske ekipe. Države članice je zato znova pozvala, naj predlagajo kar najboljše kandidate za komisarje, ob tem pa poudarila, da v komisiji želi enako število moških in žensk. Že v dopoldanskem govoru pred poslanci je dejala, da je tudi pripravljena zahtevati od držav članic nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk.
Nekatere države so že sporočile imena svojih kandidatov za člane Evropske komisije, druge – tudi Slovenija – bodo morale to storiti v prihodnjih dneh oziroma tednih. Nova Evropska komisija naj bi mandat nastopila novembra.
Sledila bo delitev komisarskih položajev, nato pa bodo morali kandidati opraviti zaslišanje v Evropskem parlamentu v Bruslju. Zaslišanja naj bi potekala v septembru oziroma v začetku oktobra, nato bo parlament predvidoma na oktobrskem plenarnem zasedanju glasoval o Evropski komisiji kot celoti.
Večina slovenskih evroposlancev je po današnji izvolitvi von der Leynove v odzivu za STA izrazila pričakovanje, da bo izpolnila zaveze, ki jih je dala pred glasovanjem. Podprlo jo je šest poslancev konservativne EPP in liberalcev (RE), proti pa sta bila člana socialistov (S&D).
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije že prejema čestitke ob izvolitvi. Med prvimi sta ji čestitala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in nemška kanclerka Angela Merkel, ki jo je predlagala za položaj.
Čestitali so ji tudi vodilna kandidata Evropske ljudske stranke in socialdemokratov, Manfred Weber in Frans Timmermans, ter liberalka Margrethe Vestager.
Von der Leynova bo v sredo odstopila s položaja nemške obrambne ministrice, kot so sporočili iz vodstva njenih krščanskih demokratov (CDU), pa jo bo na tem položaju presenetljivo nasledila vodja CDU Annegret Kramp-Karrenbauer.