Novozelandski minister za priseljevanje Michael Woodhouse je dejal, da bodo uspešni prosilci za dovoljenje za prebivanje v kategoriji visoko izobražene delovne sile v skladu z novimi pravili potrebovali ponudbo za zaposlitev s plačo v višini najmanj povprečnega dohodka.
Vlada pri zaposlovanje sicer še naprej daje prednost domačinom, vendar je za določena delovna mesta včasih nemogoče najti ustrezne kandidate. “Pomembno je, da naša priseljenska ureditev privabi prave ljudi, s pravimi znanji, ki bodo zapolnili primanjkljaj znanj in prispevali k našemu rastočemu gospodarstvu,” je dejal Woodhouse.
Nova Zelandija je svoje namere objavila dan po tistem, ko je sosednja Avstralija napovedala ukinitev vizumskega programa za začasne tuje delavce in uvedbo strožjega sistema priseljevanja. Program “457 visa” je podjetjem omogočal, da so v primeru pomanjkanja ustrezne delovne sile zaposlili delavce iz tujine.
“457 visa je ukinjen. Nadomestil ga bo nov sistem, ki ga bomo izvajali striktno in odločno v nacionalnem interesu, da Avstralce in avstralska delovna mesta postavimo na prvo mesto,” je v torek dejal premier Malcolm Turnbull.
Avstralska gospodarska zbornica je pozdravila spremembe. “Javno zaupanje v sistem visokokvalificirane migracije je ključno in ta napoved bo pomagala vzpostaviti to zaupanje,” je dejala vodja zbornice Jenny Lambert.
Opozicijski laburisti, ki so dolgo zahtevali reformo programa za zaščito domače delovne sile, so po drugi strani menili, da spremembe niso dovolj daljnosežne.
Združenje avstralskih sindikatov se je zavzelo za neodvisno raziskavo o potrebah trga delovne sile in menilo, da spremembe ne prinašajo vsebinsko nič novega.
Štiriletne vizume za začasne delavce bo nadomestil dvotirni sistem začasnih delovnih dovoljenj za obdobje dveh ali štirih let, ki zaostruje zahteve glede znanja jezika in delovnih izkušenj.
Po podatkih avstralskih oblasti je bilo v program “457 visa” septembra lani vključenih nekaj več kot 95.000 delavcev, kar je manj kot odstotek delovne sile. Največ, 24,6 odstotka, je bilo Indijcev, sledijo Britanci z 19,5 odstotka in Kitajci s 5,8. Največ je bilo kuharjev, razvijalcev programske opreme in zdravstvenih delavcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.