Jan Haverkamp je Greenpeaceov strokovnjak za jedrsko energijo, ki že desetletja spremlja svetovno jedrsko sceno, bil je v domala vseh evropskih nuklearkah, a je predvsem specialist za vzhodnoevropske nuklearke. A razlik med vzhodom in zahodom, ko govorimo o podaljšanju njihovega obratovanja, ni, pravi. Slovenska agencija za okolje je odločila, da za podaljšanje obratovalne dobe nuklearke v Krškem ni treba vnovič oceniti vplivov, ki bi jih ta imela na okolje in ljudi. Kakšna je praksa v drugih evropskih državah? "Slovenska okoljska agencija ne zahteva vnovične presoje vplivov na okolje in temu bomo nasprotovali, saj gre za zelo veliko spremembo. Ljudem se je govorilo, da bodo izpostavljeni tveganju jedrske nesreče za 40 let, kar naenkrat pa bo ta doba presežena za 50 odstotkov. To se je že zgodilo v Ukrajini, tam je za reaktor v jedrski elektrarni Rivne agencija prav tako odločila, da nova ocena vplivov ni potrebna. O primeru je razsojala komisija za implementacije Espoo konvencije in Ukrajina je izgubila. Argumentacija komisije, uporabljena v primeru Rivne, je bila dobra, saj je odločila, da je presoja vplivov potrebna, tudi če ni bilo fizičnih sprememb v elektrarni, kar sicer ni čisto enako primeru v Krškem, kjer so bile nadgradnje opravljene. A drugi argumenti komisije kažejo, da že osnovna odločitev, da se podaljša obratovalna doba za 20 let, sproži Espoo. Enake težave se v tem trenutku pojavljajo na Nizozemskem, Finskem, v Belgiji, Španiji, Ukrajini in na Češkem. V Belgiji je zadeva že pred sodiščem, odločitev naj bi bila znana jeseni. Danski primer, tega sem sprožil jaz, je podoben slovenskemu in je tudi pred komisijo, in sicer zaradi Aarhuške konvencije (zaradi odsotnosti javne razprave), saj javnost sploh ni bila vključena v proces odločanja o podaljšanju obratovalne dobe. Ta primer bo pomemben, ker bo argumentacija, ki jo bodo pripravili, veljala tudi za Slovenijo. Pričakujem, da bo na določeni stopnji sodišče ali kdo drug zahteval od slovenske okoljske age