Potem ko se je mariborska občina poravnala z družbo Iskra, bo cestne radarje, ki so s položaja odnesli prejšnjega župana Franca Kanglerja, zdaj predala univerzi. Ti tako ne bodo več služili kaznovanju prehitrih voznikov, ampak bodo uporabljeni v raziskovalne in študijske namene. Kaj točno bo univerza počela z radarji, ki že štiri leta stojijo ob cestah in križiščih v Mariboru, čeprav ne delajo, ni znano. "Mestna občina Maribor je v pogovorih s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru glede možnosti prevzema uporabne opreme iz radarskega sistema. Na fakulteti vidijo v tem raziskovalni potencial, opremo pa bi uporabili v raziskovalne in študijske namene," je edino, kar zaenkrat povedo na univerzi. Po besedah župana Andreja Fištravca jih bodo s cest in križišč najverjetneje odstranili, čeprav njega ne bi motila niti ideja, da bi ostali na svojih mestih kot "nekakšna postepekajevska inštalacija". Postavitev radarjev, ki so v nekaj dneh delovanja zabeležili več tisoč prekoračitev hitrosti, in posledični množični ulični protesti, zaradi katerih je bil prisiljen odstopiti tedanji župan Kangler, so namreč sovpadali z zaključkom Evropske prestolnice kulture (EPK), ki jo je mesto gostilo v letu 2012. Radarje je dal naslednji izvoljeni župan Fištravec izklopiti, na sodiščih pa se je začela pravda z družbo Iskra Sistemi za odškodnino zaradi predčasno prekinjene pogodbe. Čeprav je podjetje sprva grozilo z več deset milijonov evrov visoko tožbo, se je lani z občino uspelo dogovoriti za poravnavo, po kateri bo občina Iskri plačala sedem milijonov evrov, ta pa ji bo prepustila že dobavljeno opremo. Sprva skoraj 30 milijonov evrov vredna pogodba o javno-zasebnem partnerstvu namreč ni vključevala le postavitve radarjev, na podlagi katerih je nameravala občina avtomatično pošiljati prehitrim voznikom visoke položnice, ampak tudi drugo opremo za posodobitev celotnega semaforskega sistema v mestu. Fištravec je na seji mestnega sveta ta teden poudaril