Varnostna situacija je v Sloveniji in širši regiji “bolj ali manj stabilna”, je ocenil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic v pogovoru s predstavniki slovenskih občin. “A treba je računati tudi na situacije, ki ne bodo tako ugodbe, zato ne smemo biti naivni in se moramo nanje pripraviti,” je posvaril. Zato se država tudi na meji pripravlja na morebiten vnovičen množičen pritisk beguncev in postavlja varnostne ograje, ki omogočajo tudi zaprtje mejnih prehodov, če bi to bilo potrebno. Ograjam na meji s Hrvaško predstavniki lokalnih skupnosti ne nasprotujejo, je bilo mogoče slišati na skupni seji predsedstev Skupnosti občin, Združenja občin ter ministrstev za obrambo in notranje zadeve, saj podpirajo, kot je povedal Šefic, “ukrepe za ohranjanje situacije pod nadzorom”. Država mora občine podpreti tudi z denarjem Predstavnikom občin je Šefic tudi pojasnil, zakaj so potrebni sprejemno-registracijski centri, ki so v zadnjem času zbudili razprave v javnosti, nazadnje v Črnomlju, kjer pa se, tako Šefic, s tamkajšnjimi občinskimi predstavniki tudi zelo konstruktivno dogovarjajo o lokaciji sprejemno-registracijskega centra. Iščejo kompromis, da bi lahko tako lokalna skupnost kot vsa društva normalno delovali, hkrati pa bo tudi država lahko opravila svoje naloge v zvezi s soočanjem z begunsko krizo, če bi ta spet doletela našo državo. “Je pa dejstvo, da morajo biti sprejemno-registracijski centri ob meji oziroma tam, kjer lahko pričakujemo morebitno povečanje ilegalnih migracij,” je še po srečanju dejal državni sekretar. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič pravi, da je s takšnimi objekti podobno kot s težavami v infrastrukturi – težko jih je umestiti v prostor. A je bilo iz razprave mogoče zaznati razumevanje županov, da so lokalne skupnosti del države in da morajo skupaj urejati problematiko. Tudi po predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je menil, da je mogoče s komunikacijo vse urediti. So pa občinska združenja opozorila, da mor
