Kot je pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu med drugim prinaša spremembe nekaterih definicij, da bi bile te skladne z evropskimi pravili. Usmerjen je tudi v blaženje posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, saj bo lahko ministrstvo z novo ureditvijo za namen obračunavanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu zagotavljalo zbiranje in obdelavo podatkov.
Povsem novo je po sekretarkinih besedah poglavje o doniranju hrane, ki donirano hrano med drugim pod določenimi pogoji oprošča plačila DDV, hkrati pa omogoča sofinanciranje tehnične opreme s strani kmetijskega ministrstva za posrednike pri doniranju hrane. Violeta Tomič (ZL) se je ob tem zavzela za ureditev, na podlagi katere bi lahko ministrstvo sofinanciralo tudi druge stroške, povezane z doniranjem hrane.
Spremenjeni zakon prav tako jasneje določa oblike izvajalcev javnih služb ter postopek njihove izbire in imenovanja. Natančneje opredeljuje tudi naloge, ki se izvajajo v sklopu javnih služb. Člani so predlog na glasovanju podprli brez glasu proti.
Odbor je na Čuševo pobudo obravnaval tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, predlog zakona o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih ter predlog zakona o spremembi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Čuš si s prvim prizadeva predvsem za ukinitev obveznega članstva v zbornici, kar je med drugim naletelo na nasprotovanje zaradi vprašljivosti reprezentativnosti. Kot je poudaril predsednik zbornice Cvetko Zupančič, bi se število članov v primeru ukinitve obveznega članstva namreč močno zmanjšalo. Zvonko Lah (NSi) je ob tem ocenil, da pa bi to hkrati lahko bila priložnost za izboljšanje delovanja zbornice, saj bi se ta trudila za ohranjanje oziroma pridobivanje članov.
Spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih bi po Čuševem mnenju povečale moč mladega kmeta pri kupovanju in združevanju kmetijskih zemljišč. Kot je opozoril, se družinske kmetije zelo težko širijo, s spremembami pa bi jim olajšali komasacijo in posledično izboljšali perspektivo. Marjan Kardinar iz Skupnosti občin Slovenije je ob tem izpostavil vlogo občin, ki bi morala biti po njegovih besedah pri urejanju področja kmetijskih zemljišč večja.
S spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pa Čuš predlaga, da sklad poveča letno prodajo zemljišč, ki nato preidejo v last družinskih kmetij. Kot je poudaril, ima Slovenija dovolj kmetijskih površin, da bi v prihodnosti kvalitetno povečala delež samooskrbe.
