Prašičereja je ena najbolj izpostavljenih panog v kmetijstvu. Komaj tretjinska samooskrba s prašičjim mesom panogi še ne zagotavlja stabilnih tržnih razmer. Odkupne cene pri nas so odvisne izključno od gibanja cen na evropskih borzah. Te so za deset do dvajset odstotkov nižje, kot dobijo plačano prašičerejci na primer v Nemčiji ali Avstriji. Po avstrijski in bavarski borzi se ravnajo kupci naših prašičev. Še eno združenje Zadnje leto in pol, po rasti izvoza evropskih prašičev na Kitajsko, so se razmere uredile tudi na našem trgu. Odkupne cene so se s katastrofalnih 110 evrov za stokilogramsko toplo polovico dvignile na povprečnih 155 evrov in so na tej ravni zadnjega pol leta. Alojz Varga, predsednik Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije, nam je povedal, da višje odkupne cene še ne pomenijo pomanjkanja ponudbe evropskega prašičjega mesa na našem trgu. Zaradi tega niso zaznali večjega povpraševanja po domačem prašičjem mesu. Ob tem je poudaril, da jim v času krize ni uspelo doseči soglasja o tesnejšem povezovanju in enotni organiziranosti. Nataša Juhnov Alojz Varga V zadnjega pol leta so se stvari končno premaknile v pozitivno smer. Vsi prašičerejci oziroma njihova društva so se ponovno povezali v eno združenje - izjema je mariborsko društvo, v katerem sta ostala le dva rejca in ki bo verjetno ugasnilo. Rejci avtohtone pasme krškopoljskega prašiča pa bodo odločitev o priključitvi krovni zvezi sprejeli v naslednjem mesecu. Ponovni skupni nastop pa še ne pomeni tudi skupnega tržnega nastopa. Tržne poti za prodajo prašičev ostajajo različne. Del jih je povezanih z zadrugami in imajo organizirano prodajo preko njih, velik del predvsem prekmurskih in prleških prašičerejcev pa ima vzpostavljene lastne prodajne kanale. Za velik del, pogojno rečeno, neorganiziranih prašičerejcev je značilno, da so razvili dopolnilno dejavnost na kmetijah, kjer del mesa sami predelajo v mesne izdelke in te sami ponudijo na trgu. Doma rojeno in rejeno Nastop pod eno streho je po