Takoj bomo zahtevali povečanje sredstev za izobraževanje in znanost ter izboljšanje plač za izobraževalce, kajti tudi podatki OECD so potrdili, na kar opozarjamo že več let: država nameni vse manj denarja za izobraževanje in delo izobraževalcev je na vseh ravneh močno podcenjeno. Odgovor, ali je izobraževalno delo manj pomembno, manj zahtevno, manj odgovorno od primerljivega dela, da se ga je od začetka krize izrazito razvrednotili, pričakujemo tudi od premiera Mira Cerarja in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič," je včeraj dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj. 1738 evrov je povprečna osnovna bruto plača uslužbenca z univerzitetno izobrazbo v izobraževanju Iz zbornika Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled v izobraževanje 2017, ki prinaša zbirko podatkov o učinkih izobraževanja v 35 državah članicah, izhaja, da so nasploh plače učiteljic in učiteljev v primerjavi s plačami primerljivo izobraženih na drugih poklicnih področjih nižje, kar pomembno vpliva na to, da postaja učiteljski poklic neprivlačen za mlade. Posledično to pomeni, da se učiteljska populacija stara, a to ne velja le za Slovenijo, čeprav je slednja v deležu mladih učiteljev krepko pod povprečjem OECD. Če je v OECD v povprečju na primarni ravni - prvi dve triletji OŠ - 12 odstotkov učiteljev, ki so mlajši od 30 let, je v Slovenija ta delež šestodstoten, na srednješolski ravni pa triodstoten, medtem ko je povprečje OECD sedemodstotno. "Zaradi tega bomo čez 10, 20 let v težavah in eden od razlogov je neustrezno vrednotenje izobraževalnega dela," je poudaril Štrukelj in dodal, da konstantno pada tudi delež, ki ga Slovenija nameni za izobraževanje. Če je povprečje OECD 5,2 odstotka bruto družbenega proizvoda, so pri nas od leta 2007 do danes ta delež znižali s 5,2 odstotka na 4,6 odstotka BDP. Posledično so v Sloveniji tudi plače na vseh ravneh, od vrtcev do fakultet, pod povprečjem OECD. Pa ne le to. Čeprav je med s