Vlada je v nov interventni zakon za pomoč ob epidemiji covida-19 državljanom in gospodarstvu, ki ga bo DZ potrjeval na julijski seji, vključila podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, razširitev nabora ponudnikov, kjer bo mogoče koristiti turistične bone, ter kritje nadomestil plač za delavce v karanteni v breme države.
Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga lahko delodajalci koristijo od razglasitve epidemije sredi marca, se je po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja izkazal za učinkovitega. Zavod za zaposlovanje je doslej prejel skoraj 11.000 vlog podjetij za 64.642 oseb, ki so jih zaradi pomanjkanja dela kot posledice epidemije poslala na čakanje na delo doma, je povedal.
Z namenom preprečevanja širjenja okužb predlog zakona daje tudi pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena.
Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. “Ti si bodo morali aplikacijo obvezno namestiti,” je povedal Cigler Kralj. Določbe o aplikaciji so v zakonsko besedilo zapisane iz preventivnega vzroka, in sicer z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, je pojasnil.
V zakonodajnopravni službi DZ so do določb glede mobilne aplikacije kritični. “Predlagana zasnova mobilne aplikacije temelji na napačnem izhodišču, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov,” je dejala pravnica državnega zbora in pojasnila, da aplikacija, kljub temu da je anonimna, temelji na obdelavi osebnih podatkov tistih oseb, za katere bo uporaba obvezna.
Obširno negativno mnenje je na te določbe dal tudi informacijski pooblaščenec, je spomnil Vojko Starovič (SAB). “Določbe, ki se nanašajo na obdelavo identifikacijskih in osebnih podatkov so povsem nesprejemljive,” je opozoril. Sam bi poglavju o uvedbi mobilne aplikacije nasprotoval tudi v primeru, da bi bila njena uporaba povsem prostovoljna.
V NSi uvedbo aplikacije podpirajo. Aplikacija bo anonimna in ne bo beležila stikov z naključno mimoidočimi, je zagotovila Tadeja Šuštar (NSi). Predlog zakona v njeni poslanski skupini podpirajo, saj naslavlja pomembne rešitve pri mogočem drugem valu epidemije, je dejala.
Drugi val epidemije je že tu, danes pa odločamo šele o pripravi nanj, pa je opozorila Tina Heferle (LMŠ). Tudi ona je kritična do mobilne aplikacije, saj epidemija po njenem mnenju ne bi smela biti razlog za prekomerno poseganje v človekove pravice in svoboščine.
Določbe o aplikaciji ne sodijo med interventne ukrepe, je opozorila in dodala: “Vlada poskuša policijsko disciplinirati in nadzorovati državljane, in to v imenu novega koronavirusa.”
Sicer pa v LMŠ menijo, da aplikacija ne bo imela nobenega učinka, saj si je večina prebivalcev ne bo namestila na svoje pametne telefone. “To pa zato, ker vam ljudje ne zaupajo več,” je predstavnike vlade opozorila Divjak Mirnikova.
Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vključila še nekatere druge rešitve, med drugim je predvidela sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Za te namene namerava v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov.
