Manjše srbske opozicijske stranke so danes sprožile parlamentarni postopek za razpravo o resoluciji o genocidu v Srebrenici, s katero bi tudi Srbija priznala, da so vojaške enote Republike srbske storile genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995. Zahtevo so vložile nekaj manj kot dva tedna pred 21. obletnico genocida v Srebrenici. Liberalno-demokratska stranka, SDA Srbije, Liga vojvodinskih socialnih demokratov in stranka Zelenih z resolucijo obsojajo genocid v Srebrenici in vsako zanikanje genocida ter razglašajo 11. julij kot spominski dan na genocid v Srebrenici, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Predlagajo sprejetje resolucije po nujnem postopku. Priznanje genocida v Srebrenici je, po mnenju srbskih opozicijskih strank, potrebno kot “civilizacijski korak naprej”, ki bo resnično potrdil Srbijo kot verodostojno v prizadevanjih za vzpostavitev trajnega miru, sodelovanja, dialoga in zaupanja v regiji. Soočanje z zgodovino in privrženost pravici ter podpora žrtvam so tudi temelj krepitve varnosti, stabilnosti in blaginje, so zapisalo v predlogu. Župan Srebrenice Ćamil Duraković je za današnji banjaluški časnik Nezavisne novine dejal, da je prihod srbskih državnih uradnikov na spominsko slovesnost nesmiseln, dokler Srbija ne bo priznala pomena in razsežnosti zločina nad Bošnjaki v Srebrenici. Duraković je pojasnil, da je srbski državni vrh zaželen na spominski slovesnosti, a bi pred tem morali javno priznati, da je vojska Republike srbske storila genocid. V Beogradu so na to odgovorili, da so na lanski spominski slovesnosti s kamni napadli takratnega srbskega premierja Aleksandra Vučića ter da odgovornih do danes niso razkrili. Srbska skupščina je marca 2010 sprejela izjavo, v kateri je pokol več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici označila kot “hudo kaznivo dejanje”. V Beogradu se do danes izogibajo besedi genocid, ko govorijo o množičnem vojnem zločinu v Srebrenici, ki so ga storile vojaške enote bosanskih Srbov pod poveljstvom haaškega obtoženca, general
