“Zahodna Evropa se je odrekla … krščanski Evropi in namesto tega eksperimentira z brezbožnim vesoljem, mavričnimi družinami, migracijami, odprto družbo,” je dejal Orban. Dodal je, da se ljudje Srednje Evrope borijo za krščanske vrednote, spoštujejo delo, nacionalni ponos in družino, ob tem pa branijo svoje meje pred migranti, so sporočili z madžarske vlade.

Spomenik so nameravali odkriti že maja, a so zaradi pandemije slovesnost preložili na danes. Spomenik v bližini parlamenta je sto metrov dolga in štiri metre široka klančina, ki deloma poteka pod zemljo, ob njej pa je plošča, v katero je vklesanih več kot 12.500 imen krajev v Ogrski leta 1913. Gre tako za kraje, ki so del Madžarske, kot tiste, ki danes pripadajo drugim državam. Med njimi je denimo tudi Murska Sobota.

Orbanovi apetiti po slovenskih ozemljih

Orban je danes še dejal, da so vsi kraji, ki so zapisani na njem, dediči države, ki jo je ustvaril Štefan I. Ogrski. “Sto let po porazu v prvi svetovni vojni in trianonski pogodbi sedaj stojimo na odru evropske zgodovine kot zmagovalci preživetja. Ni drugega ljudstva na svetu, ki bi lahko preživel takšno obdobje stotih let,” je dodal.

Mirovno pogodbo so 4. junija 1920 v palači Grand Trianon pri Versaillesu sklenile antantne sile in njihove zaveznice na eni strani ter Madžarska kot naslednica poražene Avstro-Ogrske na drugi, veljati pa je začela 31. julija 1921. Madžarska je izgubila dve tretjini ozemlja, za mejo pa je ostalo več kot tri milijone Madžarov. Iz trianonske pogodbe izhaja tudi današnja meja med Slovenijo in Madžarsko.

Trianonska pogodba je za številne Madžare ne glede na politično usmeritev boleča rana, ker jo občutijo kot veliko krivico.