Če paradni konji gospodarstva v okolju, kjer se igra prvoligaški nogomet, začnejo dihati na škrge, brez kisika kmalu ostanejo tudi nogometaši. Klubi se navadno potem znajdejo tik pred globeljo. Če lokalna oblast noče pomagati, je strm padec v propad neizogiben. To se je zgodilo z obema zadnjima prvoligaškima kluboma Nafto in Muro. V Murski Soboti za zdaj zagon daje rusko-gorički kapital, v Lendavi je vajeti v roke vzel nekdanji nogometaš, dober poznavalec žogobrcarskega zakulisja, prostora, ki pogosto odloča, kdo in kam sodi. Cilj je le eden in edini – iz tretjega razreda oboji hitro želijo navzgor. Uspeh je postal nujno zlo. V prestolnici bograča tudi zato odmeva pomoč madžarske vlade pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti. Dva milijona evrov za nogometno akademijo. Za mlade nogometaše. In posredno za hitrejši skok Nafte med elito. Madžarska z denarjem, kot je znano, redno pomaga svoji manjšini v tujini. Še letos je tako predvidena pomoč športu madžarskega prebivalstva v Ukrajini, Romuniji, Srbiji, na Slovaškem in Hrvaškem. Premier Viktor Orban se, odkar je na politični sceni, zavzema za enotnost vseh Madžarov v Karpatskem bazenu. Zdi se, da mu diši vračanje Madžarske k stari ogrski slavi, ki jo je razbil trianonski mir iz leta 1920. Šport je zanj postal nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Čez poldrugo leto so lokalne volitve, in ker se je krivulja življenja povprečnega Pomurca le nekoliko obrnila navzgor, je v pokrajini pričakovati napete politične odločitve. Že dodobra obrabljeno reklo Kruha in iger ali bolje Če ni kruha, so vsaj igre kar samo po sebi sili v ospredje. Spet bodo sedeli jeseni 2018 v murskosoboškem ali lendavskem nogometnem hramu. Skoraj gotovo bodo pekli kostanj, točili mošt in mešali enolončnico. Vse to, da bi jih le izbrali. Da gredo politika in nogometni navijači z roko v roki res dobro skupaj, če ne ponekod kar odlično, je že preverjeno. Ne le na Balkanu, kjer je politika dodobra izrabila navijače za dosego svojih ciljev. Do