Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na podlagi raziskave med slovenskimi osmošolci ugotavljajo, da mladi v povprečju igrajo računalniške igre slabi dve uri na dan, med vikendi pa skoraj 2,5 ure. Ob tem opozarjajo, da ima lahko pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice za zdravje mladostnikov. Ameriško psihiatrično združenje je ravno pretirano igranje računalniških iger vključilo v zadnjo verzijo kataloga duševnih motenj kot pogojno motnjo, ki ima negativne učinke tako na duševno kot fizično zdravje manjšega števila posameznikov in je zato potrebno nadaljnjih raziskav. V letu 2015 je NIJZ v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora v okviru projekta Norveškega finančnega mehanizma Za zdravje mladih izvedel raziskavo o nekemičnih ali vedenjskih zasvojenostih mladih v Sloveniji. "V raziskavi o računalniških igrah se nismo osredotočili na vrste iger med mladimi, temveč na intenzivnost njihovega igranja in potencialno zasvojenost. Med osnovnošolci je raziskava zajela učence osmih razredov vseh slovenskih regij. V reprezentativni vzorec 1.071 slovenskih osmošolcev je bilo vključenih 50,2 odstotkov fantov in 49,8 deklet v povprečni starosti 13 let in pol. Raziskava je pokazala, da je 82,1 odstotkov anketirancev v zadnjih 12 mesecih igralo računalniške igre prek različnih naprav (računalnika/notesnika, mobilnega telefona ali tablice ali s pomočjo igralne konzole) tako prek spleta kot tudi brez internetne povezave. Podatki tudi kažejo, da mladi začnejo igrati računalniške igre v povprečni starosti dobrih 7 let, med delavniki tej aktivnosti namenijo povprečno 1,7 ure dnevno, ob koncih tedna pa skoraj 2 uri in pol ur na dan," je ugotovitve povzela vodja raziskave dr. Mirna Macur z NIJZ. Igranje računalniških iger - raziskava med osnovnošolciNijz Rezultati so po podatkih inštituta pokazali, da 2,5 odstotka slovenskih osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami. Pretirano igranje računalniških iger je bolj tipično za f