Prizorišča čarovniških prireditev bodo nekateri gradovi. Na blejskem gradu, kjer imajo čarovnice vsako leto zadnji dan v oktobru letno srečanje, bo najprej program za mlajše otroke, zatem pa še za večje otroke in odrasle. Na parkirišču pod gradom bo do petka tudi srednjeveški tabor domače srednjeveške skupine viteza Gašperja Lambergarja.
Grad Bogenšperk bo popoldne začaran. Nanj bodo prišle čarovnice in čarovniki od blizu in daleč. Na prireditvi bodo nakupovali na začarani tržnici in izrezovali buče. Otroci se bodo lahko udeležili delavnic in si ogledali gledališko predstavo. Sledil bo čarovniški glasbeni nastop, razglasili pa bodo tudi naj čarovnico bogenšperško.
Na gradu Jable pri Mengšu pa napovedujejo spektakel, ki bo naježil kožo. Popoldne bodo pripravili bučni sejem z delavnicami za otroke, zvečer pa bo ognjeni šov in zatem ples v maskah.
V Olimju kongres čarovnic, v Ljubljani halloween festival
Strašljivo pa bo tudi drugje, ne le na gradovih. Čarovnice iz Dežele pravljic in domišljije vabijo vse čarovnice in čarovnike, da se udeležijo 7. tradicionalnega kongresa čarovnic v Olimju, ki bo trajal ves dan. Osrednji temi bosta, kaj dati v čarobni napoj za večno mladost in kako pripraviti metlo, da poleti hitreje. Najbolj učinkovit napoj bo nagrajen s kozarcem vloženih netopirjev. Najmlajši čarovniki in čarovnice se bodo pomerili v izgovarjanju najbolj zapletenih urokov, na prireditvi pa bodo izbrali tudi najlepšo čarovnico.
Na posestvu pod vasjo Obrije na severu Ljubljane pripravljajo butični halloween festival, ki bo potekal vse do nedelje. Otroci bodo v delavnicah ustvarjali čarovniška bitja in šli v čarovniško šolo, družine pa se bodo podale na strašno pot po začaranem gozdu. Vsak dan bodo postregli s čarovniškimi čorbami, prigrizki in coprniškimi napoji.
Na 7. tradicionalno noč čarovnic vabijo v Litiji. Sezono plezanja po drevesnih krošnjah bodo sklenili ob ognju in družbi najbolj pustolovskih čarovnic in čarovnikov in se med krošnjami zvečer sprehajali v temi. Spuščali se bodo tudi po najdaljši jeklenici v osrednji Sloveniji.
Čarovnice, duhci in drugi liki bodo v Šenčurju preplavili kavarno Medeni vrt. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno poslikali obraz, za brbončice pa bodo poskrbeli srhljivi napoji in nenavadne sladice.
V Slovenskih Konjicah bodo v Mini ZOOLandu s strašnimi aktivnostmi za otroke začeli popoldne. Zabavali jih bodo s strašnimi animacijami, poslikavami obraza, strahci in čarovnicami, proti večeru pa se bo strašljivo vzdušje še okrepilo.
V znamenju noči čarovnic, ki prihaja na vsa področja življenja od hrane do trgovine, bodo tudi filmi. V ljubljanskem Kinodvoru se bo zvečer začela 11. noč grozljivk.
Strahovi pred mrtvimi še kako realni
Noč čarovnic se v Sloveniji vpenja v širše globalistično širjenje kulturnih praks, z vidika komercializacije določenih praznikov, značilnih zlasti za ZDA, je za STA dejal Mirt Komel s katedre za kulturologijo na fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani.
Sodobni halloween ima po njegovih besedah korenine v prazniku mrtvih v keltski kulturi, ki je sovpadal z njihovim novim letom in prehodom v zimo. S smrtjo narave pa je sovpadlo vstajenje mrtvih prednikov v tej kulturi.
To se je po Komelovem pojasnilu nadaljevalo skozi rimsko obdobje vse do krščanstva, v katerem pa je vstajenje mrtvih na sodni dan zelo pomembno. “Poganski element, da se mrtvi vračajo, ni bil v skladu s krščansko ideologijo, ki na konec vsega časa postavlja resurekcijo, vstajenje od mrtvih,” je spomnil.
Tako je 31. oktober na eni strani praznik čaščenja mrtvih, na drugi pa dan pred praznikom vseh svetih. “Na eni strani imamo torej sekularni praznik, ko obvladujemo strah pred smrtjo in mrtvimi tako, da se sami našemimo v strašljive podobe, na drugi strani pa dan spomina na mrtve, ko gremo k spomenikom preminulih,” je dejal.
“Kakor koli se imamo za sodobno, globalno in civilizirano ljudstvo, so strahovi pred mrtvimi še kako realni in zahtevajo kolektivne družbene načine, kako jih obvladati,” je opozoril. Praznika na 31. oktober in 1. november je treba zato po njegovem pojasnilu obravnavati povezano.
Identifikacija z objektom strahu kot način za premagovanje strahu
“Strah pred mrtvimi vztraja, obvladujemo pa ga tako, da se identificiramo z objektom našega strahu, z mrtvimi,” je dejal Komel. “Našemimo se v duhove, zombije, vampirje in druga bitja, ki niso prav mrtva, so liminalna bitja, bitja med življenjem in smrtjo,” je poudaril. V tem mejnem položaju pa se po njegovem opozorilu giba vsak človek “že zaradi tega, ker je minljiv, smrten, na vsakem koraku z eno nogo v grobu”. Praznik haloween po njegovih besedah “ne dela nič drugega, kot da nas opominja na ta moment”.
Zaznamovanje noči čarovnic bo v Sloveniji po njegovi oceni ostalo, spreminjal pa se bo način, kako bo posamezna generacija razumela vprašanje smrti in mrtvih. Po njegovi oceni gredo danes te prakse do “ciničnih razsežnosti”. “Prezir do smrti in ciničen odnos do smrti, ki je odsev ciničnega odnosa do življenja, kaže še globlji strah pred smrtjo,” je izpostavil.
Medtem ko za verne ljudi smrt ni tako velik problem, ker po njihovi religiji obstaja tudi življenje po smrti, je za sodobno kapitalistično usmerjeno družbo po njegovih besedah “še kako velik problem, ker po smrti ni ničesar več in je tesnoba pred smrtjo toliko večja”. “Dlje ko človek živi na svetu, toliko večji strah se nabere in toliko bolj nerad ga bo zapustil,” je povzel. Tu je po njegovih navedbah razlog, zakaj “tako bizaren praznik, kot je noč čarovnic, vztraja in ima določeno fascinacijo”.
Komercializacija praznika in razvoj določenih nakupovalnih praks ob njem pa ni problem samega praznika, ampak naš problem, je sklenil.
Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, praznovali praznik samhain. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo na svet živih. Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva prekril anglosaksonski halloween, kar je skrajšana oblika za “all hallows’ eve” oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.
