Zgodba Ivice Todorića, lastnika in prvega moža Agrokorja, je absolutno material za film. In ga je lani celo dočakal. Dario Jurićan, ki je posnel dokumentarec Gazda: Tranzicija/privatizacija/korporacije, sicer vedno znova poudari, da to ni film o Todoriću. Res ni samo o njem. Ker Todorić je tudi portret sodobne Hrvaške, principov delovanja družbe, procesov, ki tečejo v njej, tranzicije postsocialističnega gospodarstva in spreg s politiko. Ko izgovoriš ime Ivica Todorić, je tako, kot da bi vrgel atomsko bombo, zato smo težko dobili sogovornike, pove v intervjujih Jurićan. Mreže Agrokorja so prepredle celotno državno, gospodarsko, medijsko, tudi civilnodružbeno strukturo. Agrokor paradržava, država v državi. Še trideset let nazaj je Ivica Todorić, letnik 1951, vstajal ob štirih in zlagal cvetje iz kombija na Kvaternikovem trgu v Zagrebu. Dobrih 15 let nazaj, ko je zrasel in prerasel Hrvaško, se je zdelo, da bo vse padlo prej kot on. Ko je 2014. kupil Mercator, je iz šefa republike Agrokor postajal vladar regije, kdo pa je cinično pripomnil tudi, da je človek, ki je profitiral od razpada Jugoslavije, začel Jugo spet povezovati. Kot je zapisal hrvaški novinar Denis Kuljiš, je veliko "zmago", od katere so pomemben del pogače (zase) odrezali tudi slovenski lobisti, proslavil v 25 milijonov evrov vrednem dvorcu Kulmer, z zabavo, na kateri je "sviral" srbski narodnjak Miroslav Ilić. A tisti, ki so opozarjali, da je operacija prevzema slovenskega najboljšega soseda tudi nekontrolirano napihovanje Agrokorjevega dolžniškega balona, so imeli prav. Todorić je zdaj na tem, da izgubi kontrolo nad imperijem. Mož, ki zjutraj najraje spije ruski čaj z medom, je pred deložacijo iz pisarne nedotakljivega gazde, in ravno ruske banke (Sberbank in VTB) so tiste, ki so v zadevi potegnile najbolj odločne poteze. One man band brez primerjave, ki je vladar s trdo roko, končuje turnejo. Res? Poznavalci preživetvenega instinkta Todorića sicer ob tem pripomnijo: nikoli ga ne gre zares povsem odpi