Danes je dvodnevni obisk v Sloveniji zaključil predsednik največje slovanske države znotraj EU, poljski predsednik Andrzej Duda, ki ga je gostil slovenski predsednik Borut Pahor, predsednik najmanjše slovanske države znotraj EU. Predsednik Pahor, ki je lani obiskal Poljsko, je pred novinarji povedal, da je obisk dokaz zelo dobrih odnosov med državama: "Obisk ilustrira dobre vsestranske odnose, tako politične, gospodarske, kulturne, medosebne kot vojaške," je dejal Pahor in dodal, da sta s poljskim kolegom ugotovila, da je v vzajemnem nacionalnem interesu Slovenije in Poljske, da se ti odnosi še poglobijo, da so še bolj iskreni, še bolj intenzivni. Karkoli počne vlada v zvezi z EU, je preračunano na notranjepolitične cilje. A ta taktika se ji ne obnese Poljska proti stari Evropi Čeprav Poljska nasprotuje konceptu Evrope več hitrosti, kar se je nazadnje pokazalo minuli konec tedna v Rimu ob sprejetju rimske deklaracije, slovenski predsednik pa se zavzema za to, da bi Slovenija ostala v najbolj povezanem delu EU, sta se predsednika obeh držav v skupni izjavi zavzela "za nadaljnjo krepitev dialoga in najširše možne razprave o skupni prihodnosti EU, za izboljšanje delovanja institucij in procesa odločanja v EU, pa tudi za krepitev varnosti tako v okviru zveze Nato kot EU". Duda je izrazil nasprotovanje oblikovanju "nekih klubov", EU bi se namreč po njegovem morala razvijati v smeri, da bi bila vključujoča za vse. Slovenija si torej skozi Pahorjeva prizadevanja želi okrepiti politični dialog s Poljsko na vseh ravneh, tudi na vojaškem nivoju, čeprav med državama obstajajo precejšnje razlike v pojmovanju Rusije kot vira ogrožanja nacionalne varnosti. Obe slovanski državi znotraj EU imata torej precej drugačne politične odnose do Rusije, največje slovanske države. Medtem ko si Slovenija prizadeva za dialog z Rusijo, je poljska strategija predvsem vojaška izolacije Rusije. A prav izolacija je vse bolj pogosto uporabljen pojem, ko se opisuje odnos med Poljsko in EU, natančne