Kot je še dejal, skupno obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote – mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.

“Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope,” je še dejal slovenski predsednik, ki je govoril v slovenščini.

Uvodoma je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. “Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba,” je še dejal.

Avstrija in Slovenija sta po besedah slovenskega predsednika danes sosedi, prijateljici, partnerici in zaveznici v skupnem evropskem domu.

O koroškem plebiscitu pred sto leti je še dejal, da je bila z njim na južnem Koroškem prvič postavljena meja, ki je zarezala v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev prejšnjih skupnih držav.

Poudaril je, da so bile Slovencem dane mnoge obljube, pred plebiscitom in po njem, zlasti z avstrijsko državno pogodbo. “V marsičem so bile obljube in zaveze izpolnjene, v mnogočem še ne,” je opozoril Pahor. Dodal je, da Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika.

Pahor je v govoru še dejal, da se mu je večjezičnost vedno zdela veliko bogastvo, saj daje jezikovno in človeško širino ter zbližuje.

“Predstavljam si, da tudi tu ljudje lahko čutijo podobno. Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih,” je ob koncu govora dejal slovenski predsednik in prav tako požel dolg aplavz.