Slovenska vojska je po besedah Pahorja že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti delovanja. Ocenjuje, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v zvezi Nato sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni njene pripravljenosti.

Po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil Slovenija sicer ni neposredno vojaško ogrožena. Zaradi splošnega poslabšanja varnostnih razmer v sosedstvu EU in držav članic Nata, zaradi okrepljenih terorističnih groženj in napadov, zaradi poslabšanja odnosov Nata z Rusijo ter zaradi varnostnih razsežnosti humanitarne begunske in migrantske krize pa je Slovenija varnostno bolj izpostavljena, je ocenil na današnji izredni seji DZ.

Ta izpostavljenost je za zdaj po njegovi oceni obvladljiva, vendar pa je nepredvidljivost političnih in varnostnih procesov v Evropi in svetu take narave, da bi zanašanje na zadostnost sedanje sposobnosti varnostnega sistema predstavljalo neodgovorno tveganje, je opozoril. Razmere zato narekujejo posodobitev celotnega nacionalnega varnostnega sistema in Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra, je prepričan predsednik republike.

Poročilo o stanju pripravljenosti vojske, ki sta ga v opisanih okoliščinah Pahorju konec marca posredovala ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman, po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil vsebuje zaskrbljujoče ugotovitve in ocene. Pripravljenost za delovanje v miru je sicer ocenjena s povprečno oceno zadostno, medtem ko je pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni ocenjena z nezadostno oceno.

Že mirnodobna sestava je bistveno pod obsegom, njeni pripadniki pa po besedah predsednika ne dosegajo zahtevanih standardov usposobljenosti. Obenem se je še dodatno zmanjšala usposobljenost pogodbene rezerve, je dejal vrhovni poveljnik. Neustrezna je tudi popolnitev enot s posamezno vrsto oborožitve.

Pri skupinski oborožitvi je kritična nepopolnjenost s srednjimi kolesnimi oklepnimi vozili, to pa onemogoča oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine. Zmanjšala se je tudi raven strateških zalog streliva, minsko-eksplozivnih sredstev in raket, določen del vojaške tehnike pa je tehnološko zastarel, je pojasnil Pahor.

Po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil je ključen dejavnik zniževanja pripravljenosti v minulih letih zniževanje finančnih sredstev. Znižanje sredstev za Slovensko vojsko za več kot 40 odstotkov v zadnjih petih letih je popolnoma onemogočilo njeno modernizacijo. Znižanje sredstev za usposabljanje in vzdrževanje za skoraj polovico pa je bistveno vplivalo na pripravljenost vojakov, enot in vojaške tehnike.

Kot pozitivno okoliščino pa je Pahor izpostavil človeški dejavnik. Pripadniki Slovenske vojske so namreč visoko motivirani pri izvajanju nalog, zlasti v mednarodnem okolju, v nalogah zaščite in reševanja in pri podpori policiji, je pojasnil.

Najosnovnejši pogoj za nadaljnji razvoj Slovenske vojske sicer po njegovih besedah izvedba srednjeročnega obrambnega programa, ki ga je februarja letos sprejela vlada. Hkrati pa je predsednik republike pozval k političnemu in strokovnemu soglasju za oblikovanje ukrepov za posodobitev celotnega obrambnega sistema.