Proti dezinformacijam se je treba boriti tudi z ozaveščenjem splošne javnosti in odgovornim obnašanjem nosilcev oblasti, so dodali.
Po oceni evropske poslanke Irene Joveve (Renew/LMŠ) določene platforme sicer že prevzemajo del odgovornosti, a zgolj samoregulacija ni dovolj. Joveva, ki je hkrati tudi članica odbora za kulturo, je dejala, da sta tako v boju proti dezinformacijam že v pripravi akt o digitalnih storitvah in akcijski načrt za demokracijo, ki se bosta dotaknila regulacije družbenih omrežij.
Odgovornost bi morali po mnenju Joveve prevzeti tudi politiki s svojim obnašanjem in komunikacijo. Ob tem je izpostavila neprimernost politične komunikacije med epidemijo covida-19, kar je po njeni oceni še doprineslo k teorijam zarote in nezaupanju.
S tem se je strinjala tudi predsedujoča SD in evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Poudarila je pomembnost kakovostne informacije in vloge neodvisnih in svobodnih medijev med epidemijo. Izpostavila je tudi pomen sprejetja ustrezne zakonodaje, medijsko pismenost in ozaveščanje ljudi od otroštva.
Ob tem je izrazila skrb, da so številne dezinformacije in sovražni govor postali tudi del mainstream medijev in politike. Po njenih besedah javne osebnosti, ki uporabljajo sovražni govor, namesto da bi bile zgled, zastrupljajo ozračje. Z zakonodajo se lahko naredi marsikaj, a so socialna omrežja vedno korak pred nami, je še poudarila.
Ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt pa je na podlagi podatkov zavrnila mnenja, da se je s pojavom interneta bistveno zmanjšala vloga tradicionalnih medijev. V populaciji sicer 92 odstotkov ljudi resda pridobiva informacije na internetu, a hkrati televizijo še vedno gleda kar 84 odstotkov ljudi, radio pa posluša 74 odstotkov ljudi.
Glede na podatke se je tudi izkazalo, da ima javnost največjo stopnjo zaupanja v RTV. Ob tem se je tudi Maroltova vprašala, ali je resnično potrebno, da javni servis občinstvu posreduje včasih celo nepreverjene informacije s Twitterja, saj slednjo platformo spremlja občutno manj ljudi kot RTV.
Mojca Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je dejala, da so se z dezinformacijami o novem koronavirusu borili tudi že v času epidemije, ko je bil vzpostavljen klicni center.
Matičičeva je v razpravi še dodala, da jo žalosti, da se tudi v stroki pojavljajo nasprotujoče si informacije glede novega koronavirusa. Morebiten vzrok za to bi lahko bil po njeni oceni čas, “ki je naš sovražnik in ne dovoli znanosti, da bi dala hitre podatke”. Koronavirusna kriza je po njenih besedah resnično občutljivo obdobje človeškosti, stroka pa bi morala biti zato solidarna z znanostjo in tistim, kar vemo.
