Plastiko pijemo, jemo, dihamo

Plastiko pijemo, jemo, dihamo

Raziskave pitne vode, ki jih je sprožila in koordinirala mednarodna medijska platforma Orb media, so pokazale, da večina človeštva pije vodo z dodatkom - plastike. V kar 83 odstotkih vzorcev z vsega sveta so našli plastiko, natančneje mikroplastiko, mikronske delce (tudi vlakna) plastike, ki nastane pri razpadanju večjih plastičnih kosov. Povprečno so v vsakem 500-mililitrskem vzorcu pitne vode našli od 4,8 (ZDA) do 1,9 (Evropa) plastičnega vlakna velikosti okoli 2,5 mikrometra. Najmanjša onesnaženost je v evropskih državah, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, a kljub temu so tudi v Evropi plastiko našli v 72 odstotkih vzorcev pitne vode. 1900sintetičnih vlaken se pri enem pranju jopice iz flisa spusti v okolje Slovenija v raziskavo ni bila zajeta, tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje s podatki o tem, kakšno je stanje v Sloveniji, ne razpolagajo. "Predvidevamo, da bi bil glavni potencialni vir onesnaženja pitne vode predvsem vdor odpadne komunalne ali industrijske vode oziroma onesnažene površinske vode v vir pitne vode. Če upoštevamo ranljivost vodnih virov, bi bili pod tem vplivom prednostno kraški viri pitne vode, ker so bolj izpostavljeni vplivom s površja v primerjavi drugimi podzemnimi vodnimi viri," pravi Bonia Miljavac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zdravstveni učinki še neznani Mikroplastika v okolju se kaže za vse večjo težavo, dokazujejo raziskave, z delci mikroplastike so onesnaženi praktično vsi deli sveta. Doslej so bile raziskave osredotočene predvsem na onesnaženje s plastiko v oceanih, ki so že nekaj časa pravzaprav odlagališča smeti človeštva, znano je bilo tudi, da z uživanjem morske hrane zaužijemo tudi določeno količino plastičnih vlaken. "Imamo dovolj dokazov, da plastika negativno vpliva na naravo in živa bitja v njej. Kako smo lahko mislili, da ne bo vplivala tudi na nas?" se je za The Guardian vprašala dr. Sherri Mason, strokovnjakinja za mikroplastiko, ki je za Orb nadzorovala raziskave pitne vode. In kakšne zdrav

Raziskave pitne vode, ki jih je sprožila in koordinirala mednarodna medijska platforma Orb media, so pokazale, da večina človeštva pije vodo z dodatkom – plastike. V kar 83 odstotkih vzorcev z vsega sveta so našli plastiko, natančneje mikroplastiko, mikronske delce (tudi vlakna) plastike, ki nastane pri razpadanju večjih plastičnih kosov. Povprečno so v vsakem 500-mililitrskem vzorcu pitne vode našli od 4,8 (ZDA) do 1,9 (Evropa) plastičnega vlakna velikosti okoli 2,5 mikrometra. Najmanjša onesnaženost je v evropskih državah, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, a kljub temu so tudi v Evropi plastiko našli v 72 odstotkih vzorcev pitne vode. 1900sintetičnih vlaken se pri enem pranju jopice iz flisa spusti v okolje Slovenija v raziskavo ni bila zajeta, tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje s podatki o tem, kakšno je stanje v Sloveniji, ne razpolagajo. “Predvidevamo, da bi bil glavni potencialni vir onesnaženja pitne vode predvsem vdor odpadne komunalne ali industrijske vode oziroma onesnažene površinske vode v vir pitne vode. Če upoštevamo ranljivost vodnih virov, bi bili pod tem vplivom prednostno kraški viri pitne vode, ker so bolj izpostavljeni vplivom s površja v primerjavi drugimi podzemnimi vodnimi viri,” pravi Bonia Miljavac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zdravstveni učinki še neznani Mikroplastika v okolju se kaže za vse večjo težavo, dokazujejo raziskave, z delci mikroplastike so onesnaženi praktično vsi deli sveta. Doslej so bile raziskave osredotočene predvsem na onesnaženje s plastiko v oceanih, ki so že nekaj časa pravzaprav odlagališča smeti človeštva, znano je bilo tudi, da z uživanjem morske hrane zaužijemo tudi določeno količino plastičnih vlaken. “Imamo dovolj dokazov, da plastika negativno vpliva na naravo in živa bitja v njej. Kako smo lahko mislili, da ne bo vplivala tudi na nas?” se je za The Guardian vprašala dr. Sherri Mason, strokovnjakinja za mikroplastiko, ki je za Orb nadzorovala raziskave pitne vode. In kakšne zdrav

Scroll to top
Skip to content