Evropska unija je v petek zvečer sporočila, da bo uvedla nadzor nad izvozom cepiv na Severno Irsko, da ta ne bi postala “stranska vrata” za pošiljanje cepiv iz EU na celinski del Združenega kraljestva.

To ji omogoča 16. člen severnoirskega protokola. To je del sporazuma o britanskem izstopu iz EU, katerega namen je preprečiti trdo mejo med Irsko, ki je članica unije, in Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva. 16. člen protokola omogoča enostransko neupoštevanje delov dogovora, če ena od strani oceni, da ti povzročajo “gospodarske, družbene ali okoljske težave”.

Bruselj je ocenil, da je uvedba nadzora nad izvozom cepiv na Severno Irsko upravičena, da bi odpravili težave, ki jih imajo pri zagotavljanju cepiv proti covidu-19 v EU, poroča britanski BBC.

Ta odločitev je poskrbela za kritike v Londonu, na Severnem Irskem in na Irskem. Britanski premier Boris Johnson je bil “močno zaskrbljen” zaradi tega. Kritičen je bil tudi irski premier Micheal Martin.

Oba sta o tem govorila s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Po “konstruktivnem pogovoru” z Johnsonom je ta na Twitterju zapisala, da sta se strinjala o načelu, da “ne sme biti omejitev izvoza cepiv, če podjetja spoštujejo pogodbene obveznosti”.

Evropska komisija je nato sporočila, da bo v pripravi mehanizma za zagotavljanje preglednosti pri izvozu cepiv iz EU “zagotovila, da bo severnoirski protokol nedotaknjen”. “Komisija ne bo uporabila določila,” so zapisali o uporabi 16. člena protokola.

Obenem so poudarili, da bodo uporabili “vsa razpoložljiva sredstva”, če bodo podjetja skušala zaobiti določila mehanizma.

Irski premier Martin je pozdravil to odločitev. Označil jo je za “pozitiven razvoj glede na vse izzive, s katerimi se soočamo pri spopadanju s covidom-19”, navaja BBC.

Evropska komisija je mehanizem za zagotavljanje preglednosti pri izvozu cepiv vzpostavila v petek v odziv na težave z dobavo cepiv proti covidu-19. V komisiji trdijo, da je bistvo mehanizma zagotoviti preglednost, ne prepovedati izvoza, vendar pa bo v določenih primerih, na podlagi določenih meril, izvoz cepiv dejansko mogoče ustaviti. Tako prestrežena cepiva naj bi nato razdelili med članice unije v skladu z načrti.

Čeprav v Bruslju zatrjujejo, da gre za splošen ukrep, ki ni uperjen proti nobenemu konkretnemu podjetju, je dejstvo, da ga je komisija napovedala po izbruhu spora z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca. Spor je sprožila napoved družbe, da bo unija v prvem četrtletju tega leta dobila le četrtino odmerkov, ki so predvideni po pogodbi.

Uredbo, s katero bo ta mehanizem uveljavljen, naj bi sprejeli še danes. Nato jo bodo tudi objavili, je komisija zapisala v sporočilu za javnost.