Po začasnih končnih rezultatih je ljudska stranka (ÖVP) dobila 31,4 odstotka glasov podpore, svobodnjaki (FPÖ) 27,4 odstotka, socialdemokrati (SPÖ) 26,7, Neos pet in Lista Pilz 4,1 odstotka. Zeleni, ki so bili doslej zastopani v avstrijskem parlamentu, so prejeli 3,3 odstotka glasov, in sedaj upajo, da bi lahko z glasovi po pošti vendarle presegli štiriodstotni volilni prag za vstop v parlament. Po pošti je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA glasovalo več kot 750.000 volivcev, kar je 11,72 odstotka vseh volivcev, zaradi česar bi lahko prišlo tudi do zamenjave mest med FPÖ in SPÖ.
ÖVP je na ravni zveznih dežel največ glasov dobila v šestih od devetih avstrijskih dežel. ÖVP je prvo mesto zasedel v Spodnji in Zgornji Avstriji, na Štajerskem, Solnograškem, Tirolskem ter Predarlskem. V vseh deželah, kjer je ÖVP zasedel prvo mesto, je stranka tudi dobila več podpore kot na volitvah leta 2013.
Glede bodoče vladne koalicije so teoretično možne tri različice, najverjetnejša pa se zdi koalicija med ÖVP in FPÖ, je za STA ocenil urednik zunanjepolitične redakcije avstrijskega dnevnika Die Presse Christian Ultsch.
Premik v desno v Avstriji je po njegovi oceni predvsem posledica begunske krize leta 2015. Kot je še dejal, je sedaj še zelo težko oceniti, kako dolgo bodo trajala koalicijska pogajanja, ima pa FPÖ po njegovih besedah zelo dobra pogajalska izhodišča.
Nadaljevanje velike koalicije med ÖVP in socialdemokrati se Ultschu zdi manj verjetno, tudi zaradi sovražnega predvolilnega boja med strankama. Prav tako so se socialdemokrati na večer volitev nekako že podali v smer opozicije. Tudi prvi mož ÖVP Kurz je v predvolilni kampanji stavil na slogan Čas je za spremembe, tako da bi bilo težko argumentirati nadaljevanje velike koalicije.
Teoretično, a zelo malo verjetna, je možna tudi rdeče-modra koalicija, a bi v tem primeru najverjetneje prišlo do razcepa socialdemokratov. Na Gradiščanskem že obstaja takšna koalicija, a prav v tej deželi je SPÖ dosegla zelo slab rezultat, je še pojasnil Ultsch.
Na vprašanje, kdo bo prevzel vodenje zunanjega ministrstva, je Ultsch odgovoril, da je zelo težko reči, kdo ima največ možnosti za prihodnjega zunanjega ministra. Morda bo to strokovnjak ali diplomat, morda sedanja generalna sekretarka ÖVP, evropska poslanska Elisabeth Köstinger. Obstaja tudi možnost, da bi se evropski komisar za širitvena pogajanja in evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn vrnil na Dunaj, Avstrija pa poslala v Bruselj koga drugega. “Vse je še odprto,” je opozoril Ultsch.
V sosednji Italiji so se različno odzvali na izide volitev v Avstriji. Italijanski državni sekretar za zadeve EU Sandro Gozi in ustanovitelj največje vladne stranke, Demokratske stranke (PD), Walter Veltroni sta izrazila zaskrbljenost. Zadovoljstvo so izrazili v Severni ligi in stranki Naprej Italija. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je izrazil zadovoljstvo nad rezultatom ÖVP pod vodstvom Kurza, V Pragi so bili bolj zadržani in zgolj izrazili upanje v nadaljevanje odličnih dvostranskih odnosov.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v prvem odzivu menila, da bo FPÖ glavni izziv za avstrijske uveljavljene stranke. Izrazila je tudi upanje v dobro sodelovanja z novo avstrijsko vlado na evropski ravni. Kurz ji je že zatrdil, da bo tako. Kot je namreč dejal za nemško tiskovno agencijo dpa, je volilna zmaga ÖVP jasen znak, da so se avstrijski volivci izrekli za Evropsko unijo.
Obenem je sicer opozoril, da EU potrebuje reforme, ki se jih želi lotiti, ko bo Avstrija v drugi polovici 2018 predsedovala EU. Želi si sodelovanja z Merklovo in drugimi pri spreminjanju Evrope na bolje, je dejal.
V Bruslju so poudarili, da si predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker želi “stabilne, proevropske vlade”.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji od nove avstrijske vlade pričakujejo, da se bo lotila tudi odprtih vprašanj, ki zadevajo vse manjšine v državi. Hkrati ne pričakujejo, da bi se razmere za slovensko manjšino poslabšale.
Predsednica društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša Susanne Weitlaner je za STA izrazila pričakovanje, da se bo nova avstrijska vlada ne glede na sestavo lotila “tudi pomembnih tem narodnostnih skupnosti, kot so dvojezično šolstvo, sistemsko financiranje tiskanih medijev, povečanje finančnih podpor in novelacija zakona o narodnih skupnostih”.
Tudi predsednik ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Marjan Sturm je za STA ocenil, da pomenijo nedeljske volitve krepak pomik na desno, vendar z vidika slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ne pričakuje kakih bistvenih sprememb na slabše.
Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), župan Globasnice Bernard Sadovnik je za STA dejal, da bo ne glede na to, kakšna bo nova avstrijska vlada, zahteva po uresničevanju odprtih vprašanj avstrijskih manjšin jasno izražena. V dvostranskih odnosih med Avstrijo in Slovenijo ne pričakuje spremembe od sedanje prakse zelo dobrih odnosov in reševanja odprtih vprašanj v dialogu.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je za STA ocenil, da se glede avstrijske zunanje politike verjetno kaj bistvenega ne bo spremenilo. Dodal je, da “manjšina opravlja vedno Sizifov posel, se bori proti birokraciji in nezanimanju velike politike”, bi se pa lahko razmere z novo avstrijsko vlado paradoksalno celo izboljšale, a bo potrebno še malo počakati.
Zunanji minister Karl Erjavec je avstrijskemu zunanjemu ministru in prvaku ÖVP Kurzu prek Twitterja čestital za “odličen rezultat” na volitvah.
