Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je v Sloveniji stopnja povratništva – torej tistih, ki se po izpustu iz zapora spet znajdejo za rešetkami – okoli 50 odstotkov. “Metodologija merjenja stopnje povratništva je v Sloveniji strožja kot v večini evropskih držav. Kot povratnike namreč beležimo osebe, ki so kadarkoli v preteklosti prestajale kazen zapora. V drugih državah pa se med povratnike štejejo osebe, ki so v dveh ali treh letih po zadnji prestani kazni ponovno prišle v zapor, ali pa osebe, ki so v tem obdobju storile novo kaznivo dejanje,” pojasnjujejo v upravi. Primer Casiraghi A kaj storiti z obsojenci, zaporniki, ki preprosto niso sposobni resocializacije, ki so nevarni za družbo? V preteklosti se je veliko govorilo, kaj bo, če bosta svobodo spet ugledala dva slovenska najbolj notorična zločinca, morilca Metod Trobec in Silvo Plut. A oba sta za rešetkami storila samomor. Se je pa Sloveniji pred mesecem zgodil primer Casiraghi. Po dveh desetletjih je bil na prostost izpuščen 48-letni Stephen Casiraghi. Dolg je njegov kriminalni dosje: obsojen je bil zaradi ugrabitve, spolnega izživljanja, napada na fotoreporterja, poskusa ropa, poskusa napada na paznika. Najdaljša kazen, 17 let in osem mesecev, mu je bila izrečena marca 2010 zaradi ugrabitve in spolnega izživljanja nad avtoštoparko, kar je zagrešil takoj zatem, ko so ga predčasno izpustili s prestajanja enajstmesečne kazni po napadu na fotoreporterja. Ni bilo malo tistih, ki so glede na razvpito zločinsko zgodovino Casiraghija opozarjali, da gre za človeka, ki je družbi nevaren, in da ne bo minilo prav veliko časa, preden bo prišel navzkriž z zakonom. Casiraghi je po izpustitvi medijem na vprašanje, ali mu je žal za dejanja, ki jih je storil, odgovarjal: “Kakšna dejanja! Žal ali pa ne žal, spremeniti ne moreš ničesar. Bolje bi bilo, če se ne bi zgodila.” Da na prostosti ni dobro, da je brez službe in z majhno socialno podporo, ki je hitro ni več, je dodajal. A da se bo izogibal novim zločinom. T
