Na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki vodi prodajni postopek, sicer vztrajajo pri tem, da do zaključka postopka prodaje posameznih korakov ne komentirajo uradno, prav tako pa za skupščino ni najti uradnega sklica.
So pa mediji že nedavno poročali, da bodo lastniki sredi meseca izvedli skupščino, po kateri naj bi Cimos dobil nove lastnike. Časnik Dnevnik je konec tedna neuradno napovedal, da bodo lastniki soglasje k prodaji podjetja družbi skladu Palladio Finanziaria oz. njegovi družbi TCH Cogeme podali že danes, skupščino pa naj bi sklicali že pred enim mesecem. Po neuradnih informacijah STA naj bi bila skupščina medtem v naslednjih dneh.
Na skupščini naj bi potrdili nove nadzornike, ki bodo prišli iz vrst novih italijanskih lastnikov, nato pa naj bi sledila preknjižba delnic.
Po izvedeni prisilni poravnavi, ki je bila pravnomočno potrjena maja 2015 in je vsebovala tudi pretvorbo terjatev v kapital, sta sicer največja lastnika koprske družbe DUTB s 47,5-odstotnim deležem in Slovenski državni holding s 24,3-odstotnim deležem. Sledijo NLB (9,4 odstotka), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke (7,7 odstotka), Gorenjska banka (5,7 odstotka), Abanka (2,4 odstotka), Nova KBM (2,2 odstotka) in SID banka (0,7 odstotka).
V konzorciju za prodajo Cimosa so lastniki, ki imajo v lasti 92,3 odstotka Cimosa. Kako bo v sklepni etapi ravnala IFC, pa po pisanju Dnevnika do nedavno ni bilo jasno. A tudi te delnice naj bi po informacijah časnika pridobili Italijani.
Glavni del te zapletene transakcije sta sicer dogovor s številnimi bankami upnicami o prestrukturiranju obveznosti in kupoprodajna pogodba. Za nakup Cimosa bo Palladio Finanziaria odštel 100.000 evrov kupnine. Ta znesek so konec aprila v skladu po poročanju več medijev že nakazali na poseben račun, lastniki pa ga bodo prejeli po preknjižbi delnic.
Poleg tega bo sklad, ki želi iz Cimosa po napovedih narediti nosilca svojega avtomobilskega stebra, prevzel 110 milijonov evrov preostalih dolgov. Po prevzemu se je zavezal, da bo Cimos dokapitaliziral z 20 milijoni evrov, v prihodnjih treh letih pa je po pisanju Dnevnika predvidena še 50-milijonska dokapitalizacija.
Prodaja proizvajalca avtomobilskih delov, ki je po agresivni širitvi poslovanja v letih debelih krav ob izbruhu zadnje finančne in gospodarske krize zapadel v resne finančne težave, a je kljub prestrukturiranju še vedno eno večjih podjetij v slovenski avtomobilski industriji, se je začela avgusta 2015.
Postopek je tekel skrit pred očmi javnosti, med potencialnimi kupci so se poleg Palladia Finanziaria neuradno omenjali poslovni sistem bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja, španski CIE Automotive in francoski Maike Automotive.
Ko se je zdelo, da utegne iskanje novih lastnikov pasti v vodo, se je konzorcij prodajalcev julija lani le odločil sprejeti zavezujočo ponudbo italijanskega sklada, oktobra lani pa je nato z njim podpisal tudi pogodbo o prodaji, pri čemer pa je imel dogovor več odložnih pogojev.
Prav pri izpolnjevanju teh se je v začetku tega leta zataknilo. Največji kamen spotike je bila tožba hrvaške slabe banke DAB zaradi neplačanega dolga do nekdanje Riječke banke. Čeprav sta Slovenija in Hrvaška na ravni vlad konec januarja dosegli dogovor o poravnavi te terjatve DAB, ki je vmes dosegla že skoraj 60 milijonov evrov, pa naj bi hrvaška stran potem v dogovor vnesla dodatne zahteve glede ohranjanja delovnih mest v Cimosovih tovarnah v hrvaški Istri.
Ker se je odpravljanje tega bremena iz preteklosti vleklo, je Palladio Finanziaria februarja uresničil grožnjo in odstopil od nakupa Cimosa. Državni lastniki so ob tem napovedali izvedbo alternativnega načrta, po katerem bi Cimos po načelu zasebnega vlagatelja dokončno prestrukturirala DUTB in ga potem pozneje prodala. Načrt so predstavili največjim Cimosovim poslovnim strankam, a ves čas je na mizi ostajal tudi prvotni scenarij prodaje italijanskemu skladu.
Ta se je marca nato res vrnil v igro in v nadaljnjih pogovorih z deležniki so bile ovire za izvedbo posla očitno vendarle odpravljene.
DUTB bo tako hrvaški DAB za poravnavo omenjene terjatve nakazala sedem milijonov evrov, nase pa je prevzela tudi drugo možno Cimosovo obveznost do hrvaške strani, ki izvira iz nepremičnin, ki jih je koprski družbi uspelo vknjižiti v zemljiško knjigo na svoje ime. V najslabšem primeru bo morala DUTB po neuradnih informacijah Dnevnika zaradi tega plačati od tri do pet milijonov evrov.
