Podjetje s tradicijo od leta 1927 je desetletja veljalo za sinonim kakovostnih nogavic. Prve tekstilne stroje sta v Polzelo pripeljala Švicarja Albert in Teodor Reiser, ki sta pred tem že imela tovarno nogavic na Moravskem. Kot piše na spletni strani Polzele, je tovarna konec druge svetovne vojne dočakala s 350 zaposlenimi in letno proizvodnjo 1,8 milijona parov nogavic.
Proizvodnja je tudi po vojni strmo naraščala. Leta 1969, le leto po premieri v svetu, je Polzela izdelalo lastno fino žensko hlačno nogavico, peggy. Leta 1972 so podpisali pogodbo s švicarskim podjetjem Du Pont za dobavo lycre, ki se uporablja še danes. Leta 1975 je bilo v tovarni zaposlenih že 1200 delavcev, letna proizvodnja pa je bila 26 milijonov parov nogavic.
Vrhunec je podjetje doživelo v 80. letih minulega stoletja, ki so bila tudi v znamenju povečevanja izvoza. Leta 1983 je Polzela s 1200 zaposlenimi izdelala kar 38,2 milijona nogavic. Po osamosvojitvi Slovenije so izgubili velik del jugoslovanskega trga, prodaja je upadala in podjetje je sčasoma zašlo globoko v rdeče številke. V letu 2011 je zabeležilo že več kot štiri milijone evrov izgube, leta 2014 pa je končalo v postopku prisilne poravnave.
Takratna uprava pod vodstvom Karmen Dvorjak je izvedla odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, opustila nedobičkonosne programe in odpustila več kot 90 delavcev. Kljub temu se razmere niso uredile, delavci niso dobivali plač. Uprava je državo prosila za pomoč, pri bankah upnicah pa je poskušala doseči reprogramiranje posojila v višini 5,5 milijona evrov.
Novembra 2014 je država Polzeli ugodila in ji odobrila državno pomoč v obliki 500.000 evrov kratkoročnega posojila in državno poroštvo na 500.000 evrov posojila Delavske hranilnice. V začetku leta 2015 je v okviru prisilne poravnave sledilo kratkoročno posojilo države v višini 500.000 evrov, v kapital pa je bilo pretvorjenih za skoraj 923.000 evrov terjatev. Decembra lani je nato vlada družbi odobrila še za 190.000 evrov pomoči po načelu de minimis.
Težave podjetja so se kljub vsemu nadaljevale. Vrstile so se tudi menjave na čelu družbe, potem ko je marca lani s položaja predsednica uprave odstopila Dvorjakova. Od septembra lani je bil direktor Marko Klemenčič, ki pa je oktobra letos odstopil in vodenje družbe je kot šesti poslovodja v nekaj letih prevzela sedanja predsednica uprave Metka Hrovat.
Finančna uprava je podjetju avgusta blokirala račune. Sledila je vladna odločitev o dokapitalizaciji Polzele v višini 2,1 milijona evrov z denarnimi vložki in pretvorbo terjatev v kapital. Z njo sta edina lastnika družbe avgusta postala država in SDH. Država je prevzela 71,43-odstotni, SDH, ki je pred tem odkupil tudi za 4,2 milijona evrov terjatev do Polzele, pa 28,57-odstotni lastniški delež.
Vsa dokapitalizacijska sredstva je Polzela porabila, velik del (743.000 evrov) za plačilo zapadlih obveznosti do Fursa. SDH je začel iskati dolgoročnega investitorja za dokapitalizacijo Polzele v višini 2,2 milijona evrov, ki bi zagotovil nadaljnji razvoj proizvajalca nogavic in dostop do novih trgov. A interesa zasebnih vlagateljev ni bilo, v Polzeli pa ni bilo mogoče vzpostaviti pozitivnega poslovanja.
Podjetje je od konca septembra insolventno in kapitalsko neustrezno, njegova izguba presega polovico osnovnega kapitala. Ker so poleg tega v SDH ugotovili, da so bili načrti vodstva Polzele nerealni, so se odločili, da nove dokapitalizacije ne bo. Posledično je direktorica Hrovatova 21. decembra vložila predlog za stečaj, ki ga je sodišče oklicalo danes.
Od stečajnega upravitelja Zlatko Hohnjeca bo zdaj odvisno, ali in kako hitro bo na pogorišču družbe zopet zaživela proizvodnja. Pričakovati pa je, da bo dela v morebitni naslednici tovarne le za približno polovico od 220 zaposlenih, kolikor jih je na koncu še imelo podjetje.
SDH je poleg tega napovedala, da bo zoper nekdanjega direktorja Klemenčiča vložila kazensko ovadbo, ker da si je izplačeval 40 odstotkov višjo plačo od tiste, določene v pogodbi. Očitajo mu tudi zavajanje o dejanskem finančnem stanju podjetja.
Poslovni rezultati Polzele v zadnjih letih (v mio EUR)
2016 2015 2014 2013 2012 Neto prodaja *4,2 5,23 6,47 8,87 8,96 Neto dobiček * -3,10 -2,75 -3,18 1,69 Kratkoročne obveznosti * 2,97 11,64 8,97 7,95 Dolgoročne obveznosti * 6,31 1,03 1,6 2,43 * Zadnja ocena družbe pred stečajem.
