Pogojno zaporno kazen je sodišče v Luksemburgu prisodilo žvižgačema iz afere Luksleaks Antoinu Deltourju in Raphaelu Haletu, novinarja Edouarda Perrina pa je oprostilo. Antoineju Deltourju, nekdanjemu zaposlenemu v računovodsko-revizijski hiši Pricewaterhousecoopers, je prisodilo 12 mesecev pogojne zaporne kazni globo v višini 1500 evrov. Raphaelu Haletu, prav tako nekdanjemu zaposlenemu v računovodsko-revizijski hiši Pricewaterhousecoopers, je prisodilo 9 mesecev pogojne zaporne kazni in 1000 evrov globe. Obtožena sta bila kraje dokumentov in kršenja luksemburške zakonodaje o davčni tajnosti. Novinarjem sta posredovala dokumente z dokazi o davčnih ugodnostih, s katerimi je država Luksemburg omogočala nadnacionalkam, med katerimi sta bila Pepsi in Ikea, da so plačevale bistveno manj davka, kot bi morale. Eduard Perrin je sporno ravnanje Luksemburga najprej razkril maja 2012 na francoski televiziji France 2, novembra 2014 pa je dokumente objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev. Takrat je izbruhnila afera Luksleaks, ki je sovpadla s časom, ko se je nekdanji predsednik luksemburške vlade in finančni minister Jean-Claude Juncker (v njegovem času je Luksemburg sprejel zakonodajo o davčnih ugodnostih za nadnacionalke) v Bruslju vselil v pisarno predsednika evropske komisije. Proti njemu ni bil sprožen nobeden sodni proces, niti odstopiti mu ni bilo treba. Sodni proces proti Antoinu Deltourju, Raphaelu Haletu in Eduardu Perrinu se je začel 29. aprila letos. Deltour je med procesom dejal, da je na svoje dejanje ponosen, upal je, da bo razkritje spornih praks v EU spodbudilo razprave o davčnih praksah in bo privedlo do sprejema zakonodaje, ki jih bo onemogočila. Organizacija Transparency International je obsodbo žvižgačev Deltourja in Haleta obsodila, kajti kar sta naredila, je v javnem interesu, zato bi ju bilo treba zaščititi. Cobus de Swardt, direktor organizacije Transparency International, je v odzivu dejal, da sodba pomeni dvom, ali zakonodaja v Luksembur
