Končna odločitev, da sprejmejo zgolj 5,1-odstotno podražitev cen vrtca in ne skoraj trikrat tolikšne, kot je to predlagal vrtec, ne razkrije najpomembnejšega v vsej zgodbi, po kateri že lep čas brodita prvi mož ptujske občine Miran Senčar in več kot trideset let prva dama ptujskega vrtca Božena Bratuž. Vpletena se srečujeta po sodiščih, kar se, hoteli ali ne, odraža v odnosih na relaciji vrtec-občina. Da med njima ni prave komunikacije, je vsem jasno, a da se ne bosta znala dogovoriti niti o povsem življenjskih zadevah, kot so cene vrtca, pač ni bilo pričakovati. Vrtec, kjer so že lansko jesen opozarjali, da jim zmanjkuje denarja za normalno poslovanje, zdaj predlaga, da se cene storitev podražijo za vsaj 15 odstotkov, mestni možje in žene so po opravljenih izračunih prišli do sklepa, da bo zadostoval trikrat manjši dvig. Pa v vsej zgodbi bolj kot sama podražitev, ki jo bodo - pa čeprav bo resnično minimalna - še kako občutili starši, bije v uho način (ne)sodelovanja. Plaz, ki se je te dni vsul v razpravi med svetniki, je sprožil župan z izjavo, da je vrtec pristal na občinski, torej nižji predlog za dvig cene, o čemer je kar takoj podvomila Nuška Gajšek (SD), v bran pa so ji kasneje stopili še svetniki z liste nekdanjega župana Štefana Čelana. Uro ali dve pred zadnjo sejo ptujskih svetnikov se je z ravnateljico pogovarjal celo podžupan Orešek in on je, kako pomenljivo, Bratuževo razumel, kot jo je hotel slišati že župan Senčar. Oba sta preslišala glavno sporočilo svojih pogovorov z ravnateljico, ki pogovorov ne zanika, a poudarja, da so se sicer pogovarjali, a ne tudi dogovorili, kaj šele uskladili. Kar torej bije v uho in daje misliti, je, da se ptujska mestna moža ne znata pogovarjati s sogovorniki, da jih ne slišita, oziroma jih preslišita in jih, četudi jim prisluhneta, narobe razumeta. Vrteška zgodba je le ena od več podobnih, ki se odvijajo tačas. Druga, nadvse zgovorna in odmevna, je tista o prodaji zemljišča, parkirišča, ob Volkmerjevi cesti. Je bila direkt