Pohodniki za mir v Siriji danes v Rigoncah ob žični ograji na meji

Pohodniki za mir v Siriji danes v Rigoncah ob žični ograji na meji

Udeleženci mednarodnega mirovnega pohoda za konec nasilja v Siriji, ki so na poti iz Berlina prek Nemčije, Češke in Avstrije na poti v sirski Alep prepešačili v Slovenijo, so se danes z Bizeljskega napotili do žične ograje ob Sotli pri vasi Rigonce. Prespali bodo na Velikem Obrežu. Slovenijo naj bi zapustili v soboto dopoldne. Ob žični ograji pri Rigoncah se je večina pohodnikov kleče razporedila, vsi pa so v rokah držali napise s svojimi imeni, z oznako države in s sporočili, da ograji nasprotujejo ter da jih žali in jezi. Med pohodniki je bilo tudi nekaj slovenskih udeležencev. Neva Pirc, ki se je mirovnikom pridružila v Sloveniji, pot z njimi pa namerava nadaljevati v BiH in Turčiji, je povedala, da bo nekaj več kot 30 pohodnikov drevi prespalo pri obreških gasilcih, državo pa naj bi v soboto, predvidoma okoli 10. ure, zapustili na mejnem prehodu Rigonce. Kot je dejala, omenjeni mirovni pohod vojne v Siriji zagotovo ne bo ustavil, bo pa več ljudi opogumil, da se "umaknejo iz cone obdobja in da začnejo razmišljati o sebi in svetu". Gre tudi za okrepljeno ozaveščanje ljudi in za pridobivanje čim večjega odziva. "Več nas je, bolj smo močni in bolj smo udarni, množica dela čudeže," je dodala. O odzivih na poti je dejala, da jih je lokalno prebivalstvo v Sloveniji v glavnem podpiralo, pri nastanitvi pa so jim pomagale tako občine kot šole in krajevne skupnosti. Sporočilo vseh je bilo, da si želijo mir, je povzela Pirčeva. Primorka Zala Opara je pristavila, da so v Rigonce prišli, da izrazijo nestrinjanje s tem, kar se je in se dogaja s prebežniki, ki prihajajo v Evropo, in tudi s postavitvijo žične ograje na slovensko-hrvaški meji. Na kakšen poseben odziv domačinov v Rigoncah pohodniki niso naleteli, dve kolesarki iz Krške vasi pa sta jim razdelili mandarine. Kot je povedala Vida Tomše, sta jih prišli pozdravit zaradi solidarnosti do vseh, ki so prehodili balkansko migrantsko pot. Opozorila je še, da je treba prebežnike obravnavati kot ljudi in ne tako zverinsko, k

Udeleženci mednarodnega mirovnega pohoda za konec nasilja v Siriji, ki so na poti iz Berlina prek Nemčije, Češke in Avstrije na poti v sirski Alep prepešačili v Slovenijo, so se danes z Bizeljskega napotili do žične ograje ob Sotli pri vasi Rigonce. Prespali bodo na Velikem Obrežu. Slovenijo naj bi zapustili v soboto dopoldne. Ob žični ograji pri Rigoncah se je večina pohodnikov kleče razporedila, vsi pa so v rokah držali napise s svojimi imeni, z oznako države in s sporočili, da ograji nasprotujejo ter da jih žali in jezi. Med pohodniki je bilo tudi nekaj slovenskih udeležencev. Neva Pirc, ki se je mirovnikom pridružila v Sloveniji, pot z njimi pa namerava nadaljevati v BiH in Turčiji, je povedala, da bo nekaj več kot 30 pohodnikov drevi prespalo pri obreških gasilcih, državo pa naj bi v soboto, predvidoma okoli 10. ure, zapustili na mejnem prehodu Rigonce. Kot je dejala, omenjeni mirovni pohod vojne v Siriji zagotovo ne bo ustavil, bo pa več ljudi opogumil, da se “umaknejo iz cone obdobja in da začnejo razmišljati o sebi in svetu”. Gre tudi za okrepljeno ozaveščanje ljudi in za pridobivanje čim večjega odziva. “Več nas je, bolj smo močni in bolj smo udarni, množica dela čudeže,” je dodala. O odzivih na poti je dejala, da jih je lokalno prebivalstvo v Sloveniji v glavnem podpiralo, pri nastanitvi pa so jim pomagale tako občine kot šole in krajevne skupnosti. Sporočilo vseh je bilo, da si želijo mir, je povzela Pirčeva. Primorka Zala Opara je pristavila, da so v Rigonce prišli, da izrazijo nestrinjanje s tem, kar se je in se dogaja s prebežniki, ki prihajajo v Evropo, in tudi s postavitvijo žične ograje na slovensko-hrvaški meji. Na kakšen poseben odziv domačinov v Rigoncah pohodniki niso naleteli, dve kolesarki iz Krške vasi pa sta jim razdelili mandarine. Kot je povedala Vida Tomše, sta jih prišli pozdravit zaradi solidarnosti do vseh, ki so prehodili balkansko migrantsko pot. Opozorila je še, da je treba prebežnike obravnavati kot ljudi in ne tako zverinsko, k

Scroll to top
Skip to content