Polglasnik spada k samoglasnikom, ki so: i, e, a, o, u. Vendar ni ne pravi i, ne pravi e, ne pravi a, ne pravi o, u pa sploh nikoli. A je še zmerom pravi samoglasnik. Zapisujemo ga z različnimi znaki: najpogosteje kot e (Lajovec), včasih kot a (Komac), kot i (Lulik) in celo kot o (blagor). Ampak ko se mu zazdi, da je nepotreben, tebi nič in meni nič izgine. Je kot spremenljiv kameleon, ki barve svoje kože prilagaja barvam, med katerimi živi.