Policija ob peticiji civilne pobude Prebujenje-Pravica za vse, za ureditev iskanja pogrešanih, poudarja, da se, ko je kdo pogrešan, aktivirajo takoj. V civilni pobudi namreč zahtevajo, da se takoj ukine 48-urni rok za začetek aktivnega iskanja polnoletne pogrešane osebe. Policija po prijavi zbere obvestila in informacije, opravi razgovore, izvede iskalne akcije in sodeluje s tujimi varnostnimi organi. Postopke vodijo kriminalisti in drugi policisti, ki načrtujejo ukrepe v vsakem konkretnem primeru pogrešanja posebej. Po prejemu obvestila o pogrešanju ali po ugotovitvi okoliščin, ki kažejo na pogrešanje, policija tudi oceni, ali je treba iskalno akcijo na določenem območju izvesti takoj. Če je sum, da je pogrešani naredil samomor, pridobi primerjalne podatke, denimo DNK. Če pa pride do podatkov, da bi bila oseba lahko žrtev kaznivega dejanja, naredi vse, da sum potrdi oziroma ovrže. Število pogrešanih odraslih je od leta 2008 do 2015 nihalo od približno 250 do več kot 480. Lani jih je bilo 317. Število pogrešanih mladoletnikov je nihalo od približno 70 do več kot 150. Lani jih je bilo 127. Podatkov o najdenih ne vodijo posebej. Po izkušnjah pa se največ oziroma 60 do 70 odstotkov pogrešanih, ki jih išče policija, samih vrne domov. Policija sama najde živih približno deset odstotkov vseh iskanih, pri iskanih mladoletnikih pa se ta delež giblje od 50 do 60 odstotkov. Približno 15 odstotkov pogrešanih najdejo mrtvih. Bodisi so naredili samomor ali omagali bodisi so doživeli nesrečo. Približno odstotek ali manj predstavljajo primeri, kjer so pogrešane osebe žrtve različnih kaznivih dejanj.Kronika