Poljski poslanci so prejšnji teden začeli razpravo o pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Prvič sta pred poslanci dve nasprotujoči si državljanski pobudi. Prva se zavzema za popolno prepoved splava, druga za liberalizacijo obstoječe zakonodajo. Pred parlamentom so potekali protesti nasprotnikov zaostritve zakonodaje.

Za prvo pobudo je gibanje Stop Aborcji (Stop splavu), ki si želi, da bi v katoliški Poljski umetno prekinitev nosečnosti v celoti prepovedali in uvedli stroge zaporne kazni za zdravnike, ki bi umetno prekinitev nosečnosti opravljali, in ženske, ki bi se za splav odločile.

Splav že zdaj prepovedan v večini primerov, kar pa po mnenju katoličanov ni dovolj

Na drugi strani je osnutek zakona, ki ga je pripravilo gibanje Ratujmy Kobiety (Rešimo ženske) in predvideva liberalizacijo zakonodaje, ki sedaj velja za eno od najstrožjih v Evropi. Poljakinje lahko umetno prekinejo nosečnost samo v primeru posilstva, če nosečnost ogroža življenje nosečnice ali v primeru, če pri zarodku ugotovijo hude okvare.

Predlagali zaporno kazen za ženske, ki opravijo splav

Poljska premierka Beata Szydlo se je v javnosti že izrekla za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Poslanci njene stranke Pravo in pravičnost (PiS) so v poljskem sejmu sicer kritizirali predlog zapornih kazni za ženske in so se zavzeli za spremembo osnutka zakona.

V času razprave v sejmu je pred stavbo poljskega parlamenta protestiralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo zaostritvi zakonodaje.

Vlada onemogoča delovanje ustavnega sodišča

Splav pa ni edina tema, ki te dni razburja na Poljskem. Po navedbah predstavnikov varšavske občine se je na sobotnih demonstracijah, ki jih je pripravil Odbor za zaščito demokracije, zbralo okoli 30.000 ljudi. Opozorili so, da skuša vlada na čelu z nacionalistično konservativno stranko Zakon in pravičnost (PiS) z reformo onemogočiti ustavno sodišče.

Znani novinar in v času komunizma disident Adam Michnik je opozoril, da morajo vladni predstavniki spoštovati zakone in ustavo, “če jih ne bodo, pa jih bo družba obvezana odstaviti z oblasti na demokratičnih volitvah”. “Ne moremo sprejeti politike, ki izolira Poljsko in sproža konflikte s sosedami,” je dodal.

EK uvedla postopek proti Poljski

Evropska komisija je julija zaradi te reforme proti Poljski uvedla postopek za zaščito pravne države in zahtevala spremembe. Poljski je izdala priporočilo v okviru postopka za zaščito pravne države in poljske oblasti pozvala, naj do konca oktobra odpravijo sporne zakonodajne odločitve, ki se nanašajo na delo ustavnega sodišča. Uradna Varšava je v odzivu na ukrepe EU ocenila, da je postopek za zaščito pravne države nezakonit.

Po oceni kritikov bo reforma ohromila delo ustavnega sodišča. Med drugim predvideva, da lahko ustavno sodišče razsodbe sprejme samo z dvotretjinsko večino, postopki pa se ne morejo začeti takoj, pač pa šele šest mesecev od vložitve zahteve in to po kronološkem zaporedju.

Prav slednja določba je v tokratni razsodbi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naletela na še posebej ostro kritiko. V primeru njene uveljavitve bi ustavno sodišče sporne reforme namreč lahko obravnavalo šele čez nekaj let.

Poljsko ustavno sodišče je avgusta sporočilo, da je reforma ustavnega sodišča delno protiustavna, poljska vlada pa razsodbe ne priznava. Vodja PiS Jaroslaw Kaczynski je ustavno sodišče celo obtožil protiustavnega ravnanja in igranja s politiko.