Na celjskem okrožnem sodišču se v sredo začne ponovljeno sojenje Velenjčanu Romeu Bajdetu, ki ga obtožnica bremeni umora iz nizkotnih nagibov v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti partnerke Lidije Škratek v noči na 27. december 2015, ko sta se peš vračala domov s koncerta v velenjski Rdeči dvorani. Po prepiru je Bajde Škratkovo najprej nekajkrat udaril, nato pa jo zadavil. Nato jo je mrtvo naložil v prtljažnik svojega vozila in jo pripeljal pred velenjski zdravstveni dom. Sodišče je ob razglasitvi sodbe marca letos na celjskem sodišču modificiralo obtožnico iz kaznivega dejanja umora v uboj in ga obsodilo na 13 let zapora. Na sodbo sta se pritožila tako tožilstvo - zaradi prekvalifikacije kaznivega dejanja - kot zagovornik in sam obdolženec, slednja zaradi po njunem prestroge kazenske sankcije. Senat višjega sodišča je po javni obravnavi v začetku julija sprejel odločitev o razveljavitev sodbe, in sicer zaradi absolutnih bistvenih kršitev kazenskega postopka. S tem je ugodilo pritožbi tožilstva, ki je menilo, da je kazen za Bajdeta prenizka. Tožilstvo je sicer v zaključni besedi predlagalo zanj 25-letno zaporno kazen. Višje sodišče je ugodilo pritožbi tožilstva in sodbo razveljavilo Absolutne bistvene kršitve kazenskega postopka na prvostopenjskem sojenju so bile po mnenju višjih sodnikov povezane z izključitvijo javnosti na naroku za obravnavo zaradi varovanja osebnih podatkov obdolženca, ko sta bila zaslišana izvedenca komisije za fakultetna izvedenska mnenja dr. Peter Pregelj in Bojan Zalar. V obrazložitvi sodbe višji sodniki menijo, da mora sodišče pri odločanju o izključitvi javnosti iz sojenja izhajati iz dejstva, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema, kar pomeni, da mora razloge za izključitev javnosti razlagati restriktivno. "Varstvo obtoženčevih osebnih podatkov je sicer lahko razlog za izključitev javnosti iz glavne obravnave, vendar vsak poseg v obtoženčevo pravico do varstva osebnih podatkov oziroma osebnega življenja še n