Ob nedavnem odpuščanju v ormoški predelovalni industriji se poleg kmetijstva kot najresnejša gospodarska panoga, ki bi lahko ormoškemu območju prinesla več zaslužka in delovnih mest, kaže turizem. Že zdaj, ko na tem območju ni nobenega večjega hotela ali motela, tudi ne kampa ali postajališča za avtodome, delujejo pa samo štiri turistične kmetije ter sedem ponudnikov apartmajev, območje letno obišče okoli 20 tisoč turistov. V gostinstvu in turizmu kakih 40 poslovnih subjektov zaposluje 131 ljudi. Letni prihodki te dejavnosti znašajo 5,2 milijona evrov, dobiček pa 339 tisočakov. “Turizem je na ormoškem območju ena perspektivnejših gospodarskih panog, ki ima še veliko potenciala. Prav zato smo tudi ustanovili Lokalno akcijsko skupino za območje ormoške, tomaževske in središke občine. Njen poglavitni cilje je razvoj trajnostnega turizma,” poudarja Zlatko Zadravec, ki je kot direktor ormoške javne razvojne agencije eden glavnih tvorcev strategije in projektov. Danosti, kolikor hočeš O naravnih in kulturnih danostih za turizem ne gre dvomiti, saj je območje z njimi nadvse bogato. Že doslej je širše prepoznavno kot tradicionalno območje vinogradništva in vinarstva, predvsem pa po pregovorni gostoljubnosti in veseli naravi tukajšnjih ljudi. Vendar se s turizmom ukvarja vsak bolj sam zase. Zelo malo je namreč ponudnikov – izjemi sta območji Koga in Jeruzalema -, ki bi se povezali za skupni nastop in ponudili kaj več kot izletniški turizem ali morda oblikovali celovit program, ki bi goste zadržal tukaj vsaj nekaj dni. Predvsem pohodniki in kolesarji ter kulinarični in vinski sladokusci imajo tod veliko možnosti za doživetja. Še vedno manjka čisto osnovna turistična infrastruktura. Največjo slabost Zadravec vidi predvsem “v slabi ponudbi prenočitvenih zmogljivosti, saj gostom ne ponujajo niti ene hotelske namestitve, manjka pa tudi kampov, postajališč za avtodome … Še posebej težak položaj je na področju občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer infrastrukture skoraj ni
