Kot je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal vodja sektorja za investicije na direkciji za infrastrukturo Tomaž Willenpart, se na direkciji zavedajo, da na bovški strani že poteka več rekonstrukcijskih del, zaradi katerih bi bil Bovec v primeru nepazljivo načrtovanih dodatnih del hitro lahko “odrezan”.
Je pa poudaril, da del, ki potekajo na višini in na odseku pet metrov široke ceste, ni mogoče izvesti drugače kot s popolno zaporo ceste. Najbolj problematičen je odsek z dotrajanim zidom, za katerega je Willenpart dejal, da bi v primeru nenačrtovanega podrtja povzročil približno dveletno stalno zaporo.
Tako je po njegovih besedah bistveno boljša možnost obnova ceste, so pa na direkciji rekonstrukcijska dela na dveh mostovih prek hudournika pri Šubci in hudournika v Trenti za njihov čim hitrejši zaključek uskladili z deli na odseku s problematičnim zidom.
Med 18. aprilom in 7. majem bo zapora delna, promet pa voden izmenično enosmerno. Občasno bo prihajalo do enournih popolnih zapor. Promet bo dovoljen za osebna vozila, avtobuse in tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 7,5 tone. Med 8. majem in 15. junijem bo prometni režim za osebna vozila in tovorna vozila enak, za avtobuse pa promet ne bo dovoljen. Obvoz zanje bo potekal prek prelaza Predel.
Med 8. majem in 15. junijem bodo vzpostavili petdnevno popolno zaporo za ves promet z obvozom prek Predela. Datum zapore bodo sporočili naknadno, saj je vezan na dinamiko izvedbe del. Med 15. junijem in 18. septembrom nato sledijo delne zapore, izmenično enosmerni promet pa bo voden ročno ali s semaforji.
Od 18. septembra do začetka za dela neprimernih vremenskih razmer bo od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro ter ob petkih med 8. in 15. uro popolna zapora. V preostalih terminih bo promet možen za vsa vozila.
Kot je poudaril Willenpart, se lahko dela v visokogorju izvajajo le krajši čas, saj so zanje nujni ustrezni vremenski pogoji. Zato se bodo dela predvidoma zavlekla tudi v prihodnje leto, ko bodo zapore odvisne od letos izvedenih del.
Direkcija je pristojne soglasodajalce in Triglavski narodni park zaprosila za dovoljenje za gradnjo obvozne ceste v delu, kjer stoji zid. Ker je zemljišče v zasebni lasti, je treba pridobiti tudi soglasje lastnika zemljišča, je pojasnil Willenpart. Triglavskemu parku se je ob tem zahvalil za tolerantnost in “izredno korektno sodelovanje”.
Ob tem je zavrnil navedbe, da kranjskogorska občina o delih ni bila pravočasno obveščena. “Samo letos smo bili na občini Kranjska Gora osebno vsaj štirikrat, kjer smo se pogovarjali tudi o tem projektu,” je dejal. Je pa opozoril, da je direkcija zavezana javnemu naročanju, zato pred podpisom pogodbe z izvajalcem del niso mogli določiti konkretnih rokov.
Izvedbo del v vrednosti slabih 545.000 evrov so sicer zaupali podjetju Inkaing.
