Pozeba, že druga zapored v dveh letih, ki je povzročila predvsem škodo v sadovnjakih po vsej Sloveniji, bo terjala sistemske rešitve, so ugotavljali včeraj na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Dokončnih podatkov o višini škode še ni, je pa podpredsednik zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Boštjan Kozole dejal, da so razmere v sadjarstvu "porazne" in da bo slovenskega sadja letos zelo malo. Predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije Robert Veberič je ocenil, da je verjetno poškodovanega 90 ali več odstotkov potencialnega pridelka, kar pomeni škodo v višini med 50 in 60 milijoni evrov tržne vrednosti sadja. Kot je opozoril Veberič, so številni rastlinski plodiči na prvi pogled nepoškodovani, a se bodo čez približno dva tedna posušili. Za sistemsko rešitev predlagajo namestitev oroševalnih sistemov, ki z zamrzovanjem ustvarijo izolativni ovoj, pri katerem pa se kljub načelni podpori države že zapleta s financiranjem. Manj pridelka zaradi prizadete akacije pričakujejo tudi čebelarj, tretjina slovenskega medu je namreč akacijevega. Ponekod še bolj uničujoče kot lani Na posamičnih območjih so škodo vseeno že skušali bolj konkretno oceniti, kot denimo na delu Podravja. Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ocenjuje, da je bila zaradi pozebe v petek in na nekaterih lokacijah tudi še v soboto na območju spodnjega Podravja spomladanska pozeba precej bolj uničujoča od lanske. "V ekstenzivnih sadovnjakih jablan, hrušk in koščičarjev je poškodovanih okrog 600 hektarjev ali 80 odstotkov vseh površin. V intenzivnih sadovnjakih so jablane in hruške uničene v kar 80 odstotkih na skupno 658 hektarjih. Poškodovanih je vsaj 60 odstotkov od 2300 hektarjev vinogradov," povzema škodo Rebernišek. ​Ta je večja tudi na poljščinah in zelenjavi. Koruzo so kmetje letos posejali na 14.500 hektarjih in pozeba jih je prizadela kakih štiri tisoč, predvsem tam, kjer so zgodaj sejali. Oljne ogrščice je zasejane okrog 1300 hektarjev površin in