Predvsem dobremu sodelovanju Slovenije in Avstrije so pristojni danes pripisovali podpis sporazuma za nadgradnjo železniške povezave med štajerskima prestolnicama, mariborsko in avstrijsko. Gre za posodobitev in nadgradnjo 15,6-kilometrskega odseka baltsko-jadranskega koridorja, ki ni le neposredna povezava z Avstrijo, pač pa tudi pomembna povezava do koprskega pristanišča. Ta med letoma 1843 in 1846 kot del južne železnice zgrajeni odsek je s svojo nosilnostjo in kapaciteto prevoza 63 vlakov na dan ozko grlo železniške infrastrukture. Omejitvi predstavljata tudi obstoječi predor Počehova in nasip Pesnica, zato bodo do leta 2022 povezavo nadgradili, in sicer v prvi fazi z nadgradnjo postaj Maribor, Pesnica in Šentilj ter nekaterih odsekov, v drugi fazi pa še z izgradnjo novega predora Pekel v dolžini 1530 metrov in viadukta Pesnica v dolžini 894 metrov. Progi bodo med drugim dvignili nosilnost (jo prekategorizirali iz kategorije C3 v kategorijo D4, kar pomeni 22,5 tone na os), kapaciteto pa na 84 vlakov na dan. Tako naj bi premik potnikov in tovora s cest zagotovil več varnosti cestnega in železniškega prometa. Ker bo po koncu druge faze leta 2022 proga omogočala tudi hitrosti do 100 kilometrov na uro, naj bi se potovalni čas med Mariborom in Gradcem skrajšal na 45 minut, med Mariborom in Dunajem pa s sedanjih treh ur in pol na manj kot dve uri in pol. Projektna dokumentacija prve faze bo pripravljena do aprila 2017, gradnja bo potekala med letoma 2017 in 2019, novi državni prostorski načrt bodo sprejeli do julija 2017, do leta 2018 pripravili projektno dokumentacijo za drugo fazo, za katero bodo gradbeno dovoljenje pridobili v letu 2019, gradnja bo potekala od 2019 do 2022. Od ocenjene vrednosti 192 milijonov evrov bo EU prispevala 80 milijonov evrov, preostanek bo zagotovila Slovenija. Kurt Bodewig, evropski koordinator za infrastrukturo, je danes v Mariboru dialog slovenske in avstrijske strani ocenil za zelo konstruktiven, predvsem, ker so predstavniki obeh stra