Načelnik Upravne enote (UE) Lendava Štefan Gjerkeš ne vidi glede dvojezičnega poslovanja nobenih težav. Ugotavlja celo, da je UE eden od državnih organov, ki na lokalni ravni najbolj izpolnjujejo in zagotavljajo pogoje dvojezičnega poslovanja. Majda Horvat Štefan Gjerkeš Večina zaposlenih namreč pogovorno obvlada madžarski jezik in od teh večina tudi na višji ravni, vsekakor pa na delovnih mestih, kjer poteka neposredno delo s strankami. Poleg tega ima UE zaposlenega uradnega prevajalca, ki sodeluje v postopkih, kadar se ugotovitveni postopek vodi dvojezično, in po potrebi tudi pri komunikaciji s strankami. Kdaj dvojezični postopek “To pomeni, da če stranka odda dvojezično vlogo oziroma vlogo v madžarskem jeziku, se ne glede na kraj njenega bivališča, ali je to na dvojezičnem območju ali drugod, postopek vodi dvojezično. Dvojezični postopek pomeni, da se od obravnave do izdaje odločbe vsak dokument prevede. Postopek pa se ne vodi dvojezično, če je bila vloga oddana v slovenskem jeziku. Ob tem je napačno mnenje nekaterih predstavnikov narodnosti, da se stranke ne poslužujejo dvojezičnih postopkov zato, ker trajajo dalj časa. To moram vsekakor zanikati,” pravi Gjerkeš. Koliko upravnih vlog je bilo lani obravnavanih in koliko oddanih v madžarskem jeziku? “Od skupaj 8360 rešenih upravnih zadev v lanskem letu je bilo v madžarskem jeziku oddanih 17 vlog, in še tu je šlo za ponudbo kmetijskih zemljišč. Vsako stranko, ki pri vložišču oddaja vlogo, uradnik vpraša, ali želi, da se postopek vodi dvojezično, s tem da dvojezičnega vodenja postopka ne moremo zahtevati od zaposlenih. Njihovo znanje madžarskega jezika namreč ni na takšni ravni, da bi zadostovalo glede na odgovornost, ki jo imajo pri vodenju zadev in izdajanju odločb. Zagotovim lahko še to, da se je v času delovanja upravne enote, se pravi od leta 1995, struktura zaposlenih na UE, ki obvladajo madžarski jezik, bistveno izboljšala in ne poslabšala. Mislim, da je bila to na kadrovskem področju tudi moja nalog
