Sprejemanje zakona o tujcih je ključni trenutek za slovensko državo, je danes opozorila pravna strokovnjakinja Dominika Švarc. Poslance, ki bodo glasovali o zakonu, je opozorila na vprašanje, ali želimo imeti državo, ki spoštuje temelje pravne države. "Odgovornost ni le na poslancih, ampak tudi na državljanih, da povedo, kakšno državo si želijo." V uvodu današnje javne razprave, ki jo je organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, je evropska poslanka Tanja Fajon v videonagovoru opozorila, da si bodo v tujini mnogi Slovenijo zapomnili prav zaradi sprejemanja zakona o tujcih. "Varnost je res vse pomembnejša tudi za Slovence, zlasti v sedanjem okolju in razmerah. A predlagane spremembe puščajo veliko odprtih vprašanj," je dejala. Opozorila je, da osnutek zakona globoko posega v mednarodno zajamčene človekove pravice. "Slovenija bi s sprejetjem tega zakona kršila svoje mednarodne obveznosti." Po njenem prepričanju velikih potreb po sprejemu tega zakona ni, Slovenija lahko že danes v individualnih primerih vrača prosilce za azil v državo vstopa v EU. "Odsotnost skupne evropske rešitve, ki bi bila poštena in zakonita, sili tudi Slovenijo v sprejemanje takih rešitev," je ugotavljala evropska poslanka. Predstojnica katedre za mednarodno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin je izpostavila vprašanje, kakšne so možnosti odpovedi mednarodnih pogodb. Spomnila je, da se mednarodnih pogodb, ki posegajo na področje človekovih pravic, sploh ne da odpovedati, "zagotovo pa ne z nekim obvestilom administrativnemu organu neke organizacije". "V Sloveniji imamo ustavo, 53. člen določa hierarhijo pravnih virov, in mednarodne pogodbe so nad zakoni. V primeru sprejetja zakona, ki bi bil v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, bi bila Slovenija v konfliktu," je dejala. Kot je pojasnila, bi bila edina situacija, v kateri bi lahko razmišljali o odstopu od mednarodnih pogodb, izredne razmere. "A najprej jih je treba razglasiti, šele potem se lahko država loti