Na prvi maj se Slovenci tradicionalno udeležujejo številnih športnih in družabnih prireditev. Tudi na Ptuju so se tako na presenetljivo topel dan mnogi podali na organiziran pohod ali kolesarjenje, vsako leto pa nekateri praznik dela praznujejo tudi s spustom s čolni po stari strugi Drave. Kateri po vrsti je bil danes, člani Športnega društva Panorama niso bili prepričani, a menda se jih je, kot je povedal predsednik društva Milan Hrnčič, zvrstilo že kakšnih dvajset. Pisana druščina udeležencev spusta, med katerimi je bila tudi kar nekaj otrok, je sicer zeleno luč za spust dobila šele danes zjutraj, ko so preverili, ali voda zaradi dežja v preteklih dneh ni preveč deroča. “Poudarek je predvsem na druženju. Na praznik dela naj bi bili doma, se družili s prijatelji in družino. Starejši kot si, bolj to pogrešaš, saj se vsak drži bolj zase. Če so se že nekoč borili za ta praznik, pa ga praznujmo,” se je kakšne urice uživanja na vodi v dobri družbi že četrtič veselila Terezija Senekovič. Običajno so se s čolni spustili po Dravi vse do pristanišča Ranca, se tam še družili in malicali, a so, ker je letos tam še gradbišče, spust zaključili veliko višje, kar pri prostorih društva. Hojka BERLIČ Obiskovalci so lahko letos družili ob kresu na novo urejenem griču Panorama pod ptujskim gradom. Anonimno o pravicah Druženje, zabava, tradicija, pa so bile tudi tri stvari, ki so jih v povezavi s praznovanjem praznika dela najprej omenili tudi obiskovalci sinočnjega kresovanja na ptujski Panorami. “Praznik dela nam pomeni predvsem to, da so po večini vsi prosti. Naš običaj je že nekaj let, da se skupaj podamo na pohod na Boč,” sta povedli mama Irena in njena hči, ki je želela ostati anonimna. Prav tako, kot tudi večina preostalih sogovornikov, kakor hitro je beseda z zabave in druženja prešla na položaj delavcev pri nas. “Zagotovo ni boljši kot nekoč. Vzrok je v kapitalu. Čim več zaslužiti, čim hitreje zaslužiti delodajalcu, delavce pa je treba gnati do konca. Nekoč so ljudje
